Navigation path

Left navigation

Additional tools

Načrt Komisije za zagotovitev dolgoročnega financiranja evropskega gospodarstva

European Commission - IP/14/320   27/03/2014

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 27. marca 2014

Načrt Komisije za zagotovitev dolgoročnega financiranja evropskega gospodarstva

Evropska komisija je danes sprejela sveženj ukrepov za spodbujanje novih načinov za sprostitev dolgoročnega financiranja in ponovne trajnostne gospodarske rasti. V okviru strategije Evropa 2020 in svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo 2030 bodo potrebna precejšnja vlaganja v infrastrukturo, nove tehnologije in inovacije, raziskave in razvoj in človeški kapital. Po ocenah instrumenta za povezovanje Evrope bo EU samo za naložbe v prometno, energetsko in telekomunikacijsko omrežje do leta 2020 potrebovala bilijon evrov.

Gospodarska in finančna kriza je prizadela sposobnost evropskega finančnega sektorja, da financira realno gospodarstvo, zlasti dolgoročne naložbe. Evropsko realno gospodarstvo je bilo vedno močno odvisno od bank (banke v Evropi zagotavljajo dve tretjini finančnih sredstev v primerjavi z eno tretjino v ZDA). Ker so banke omejile posojila, je v vseh gospodarskih sektorjih čutiti pomanjkanje finančnih sredstev. Tako je na primer manj kot tretjina MSP na Nizozemskem in v Grčiji in le približno polovica MSP v Španiji in Italiji dobila celotno vrednost posojil, za katera so zaprosila v letu 2013.

Treba je ukrepati in ponovno vzpostaviti pogoje za trajnostno rast in naložbe, kar med drugim pomeni, da moramo najti nove načine za financiranje dolgoročnih naložb. Komisija je z zeleno knjigo o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva iz marca 2013 (IP/13/274) začela obsežno posvetovanje z vsemi gospodarskimi panogami. Danes sprejeti sveženj ukrepov vsebuje sporočilo o dolgoročnem financiranju gospodarstva, zakonodajni predlog o novih pravilih za poklicne pokojninske sklade ter sporočilo o množičnem financiranju. Sporočilo temelji na odgovorih, prejetih v posvetovanju, in razpravah v mednarodnih forumih, kot sta G20 in OECD. V sporočilu je Komisija opredelila posamezne ukrepe za spodbuditev dolgoročnega financiranja.

Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je povedal: „EU že izvaja ambiciozen program ukrepov za regulacijo finančnega sektorja, kar pozitivno vpliva na finančno stabilnost in zaupanje. Gospodarstvo že počasi okreva, zato moramo biti prav tako smeli pri podpori gospodarski rasti. Evropa ima velike dolgoročne potrebe za financiranje trajnostne rasti, ki povečuje konkurenčnost in ustvarja nova delovna mesta na pameten, trajnosten in vključujoč način. Evropski finančni sistem mora ponovno pridobiti in povečati sposobnost za financiranje realnega gospodarstva. S tem mislimo tako na banke kot institucionalne vlagatelje, kot so zavarovalnice in pokojninski skladi. Prav tako moramo diverzificirati vire financiranja v Evropi in izboljšati dostop do finančnih sredstev za mala in srednje velika podjetja, ki so steber evropskega gospodarstva. Prepričan sem, da bodo danes predstavljeni ukrepi pripomogli k izboljšanju sposobnosti evropskih kapitalskih trgov za usmerjanje sredstev v skladu z našimi dolgoročnimi potrebami.“ V zvezi s skladi za poklicno pokojninsko zavarovanje je Barnier dejal: „Vse evropske družbe se soočajo z izzivi zagotavljanja pokojnin in staranja prebivalstva ter dolgoročnih naložb za zagotovitev gospodarske rasti. Poklicni pokojninski skladi so na stičišču teh dveh izzivov. Upravljajo z več kot 2,5 bilijona evrov premoženja in pokojnine kar 75 milijonov Evropejcev so v veliki meri odvisne od njih. Z današnjim zakonodajnim predlogom si prizadevamo izboljšati upravljanje in preglednost teh skladov v Evropi, okrepiti finančno stabilnost ter spodbuditi čezmejno poslovanje. Tako bomo omogočili nadaljnji razvoj poklicnih pokojninskih skladov kot pomembnih dolgoročnih vlagateljev.“

Podpredsednik Evropske komisije Olli Rehn, ki je pristojen za ekonomske in monetarne zadeve ter evro, je dejal: „Poskrbeti moramo za boljšo uporabo javnih sredstev, da bi čim bolj povečali učinek naložb na gospodarsko rast in nova delovna mesta. To pomeni, da je treba ustvarjati sinergije in olajšati dostop do financiranja za obnovo ključne infrastrukture. Pri tem morajo s sredstvi sodelovati države članice in Evropska unija, razvojno-spodbujevalne banke in izvozne kreditne agencije. Če želimo MSP pomagati pri pridobivanju sredstev za naložbe in širitev poslovanja, moramo spodbujati kakovostno listinjenje, da bi jim olajšali dostop do financiranja na kapitalskih trgih.“

Podpredsednik Evropske komisije za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani je dodal: „Pobude, ki jih je danes predstavila Komisija, bodo pripomogle k boljšemu delovanju finančnega sistema pri zagotavljanju sredstev za dolgoročne naložbe, ki jih potrebuje Evropa za zagotovitev trajnostne rasti. Finančna kriza je prizadela sposobnost finančnega sektorja, da financira realno gospodarstvo. Mala in srednje velika podjetja odločilno prispevajo k trajnostni rasti, vendar se še vedno srečujejo s težavami pri pridobivanju finančnih sredstev, zlasti v obrobnih gospodarstvih. Z danes predstavljenimi pobudami želimo sprostiti dodatne vire financiranja za realno gospodarstvo in uresničiti skupni cilj: spodbujanje enotnega trga z vzpostavljanjem najboljših pogojev za gospodarsko rast in konkurenčnost v Evropi.“

Najpomembnejše točke:

Sporočilo o dolgoročnem financiranju predstavlja posamezne ukrepe, s katerimi bo Komisija izboljšala dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva (MEMO/14/238). Komisija je danes predstavila dva:

  • predlog za spremembo pravil glede poklicnih pokojninskih skladov (sprememba direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru skladov za poklicno pokojninsko zavarovanje), s katerim želi podpreti nadaljnji razvoj pomembnega dolgoročnega vlagatelja v EU (MEMO/14/239);

  • sporočilo o množičnem financiranju, da bi MSP omogočila alternativne možnosti financiranja (MEMO/14/240).

Ukrepa se osredotočata na šest glavnih področij:

1. Zagotavljanje zasebnih virov dolgoročnega financiranja: sem spada vzpostavitev preudarnega okvira za banke in zavarovalnice, ki bo podpiral dolgoročne naložbe v realni sektor z aktiviranjem osebnih pokojninskih varčevanj, iskanjem možnosti za spodbujanje čezmejnega vlaganja in preučitvijo prednosti uvedbe varčevalnega računa EU

Danes predstavljeni zakonodajni predlog o novih pravilih glede poklicnih pokojninskih skladov naj bi prispeval k povečanju obsega dolgoročnih naložb. Predlog ima tri glavne cilje:

ustrezna zaščita članov pokojninskih skladov pred tveganji;

odprava ovir za čezmejno zagotavljanje storitev pokojninskih skladov, ki bi bili tako deležni prednosti enotnega trga za poklicne pokojnine;

krepitev zmogljivosti poklicnih pokojninskih skladov pri vlaganju v dolgoročne finančne instrumente in financiranje rasti v realnem gospodarstvu.

2. Boljša uporaba javnih sredstev: treba je pospeševati dejavnosti razvojno-spodbujevalnih bank (finančne ustanove, ki jih ustanovijo države z namenom financiranja gospodarskega razvoja) in spodbujati tesnejše sodelovanje med obstoječimi nacionalnimi izvozno-kreditnimi shemami (ustanove, ki delujejo kot posrednik med državo in izvozniki za financiranje izvoza). Obe vrsti ustanov imata pomembno vlogo pri dolgoročnem financiranju.

3. Razvoj evropskih kapitalskih trgov: treba je omogočiti dostop MSP do kapitalskih trgov in večjih investicijskih skladov z vzpostavitvijo likvidnega in preglednega sekundarnega trga za podjetniške obveznice, oživitvijo trgov listninjenja ob upoštevanju tveganja in različnosti takšnih proizvodov ter izboljšanjem okolja EU za krite obveznice in plasiranje zasebnih sredstev.

4. Izboljšanje dostopa malih in srednje velikih podjetij do financiranja: sem spada izboljšanje obveščenosti MSP o možnostih financiranja, oživitev dialoga med bankami in MSP ter ocena najboljših praks v zvezi s pomočjo MSP pri dostopu do kapitalskih trgov. Med najpomembnejšimi vidiki ukrepov iz sporočila o množičnem financiranju sta tudi ozaveščanje in obveščanje o projektih. Komisija v sporočilu predlaga:

  • spodbujanje najboljših praks v panogi ter ozaveščanje in spodbujanje razvoja oznake kakovosti,

  • pozorno spremljanje razvoja trgov in nacionalnih pravnih okvirov za množično financiranje,

  • redno ocenjevanje potreb glede morebitnega nadaljnjega ukrepanja EU, vključno z zakonodajnimi ukrepi. Komisija želi tako opredeliti področja, ki jih je treba obravnavati, da bi podprla razvoj množičnega financiranja.

5. Pridobivanje zasebnih finančnih sredstev za financiranje infrastrukture v okviru izvajanja strategije Evropa 2020: treba je izboljšati razpoložljivost informacij o naložbenih načrtih v infrastrukturo in dostop do statističnih podatkov za posojila za infrastrukturo.

6. Okrepitev zakonodajnega okvira za trajnostno financiranje: treba je izboljšati predpise o korporativnem upravljanju na področju dolgoročnega financiranja, denimo glede vloge delničarjev (v kratkem je predvidena sprememba direktive o pravicah delničarjev), lastništva zaposlenih, poročanja o upravljanju podjetij ter glede vprašanj okolja, družbe in upravljanja.

Več informacij

http://ec.europa.eu/internal_market/finances/financing-growth/long-term/index_en.htm

http://ec.europa.eu/internal_market/pensions/directive/index_en.htm

http://ec.europa.eu/internal_market/finances/crowdfunding/index_en.htm

Kontakt:

Chantal Hughes (+32 2 296 44 50)

Simon O'Connor (+32 2 296 73 59)

Carlo Corazza (+32 2 295 17 52)

Za javnost: Europe Direct po telefonu 00 800 6 7 8 9 10 11 ali po e-pošti


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website