Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 24. marca 2014

e-zdravje v EU: kakšna je diagnoza?

„V Evropi vlada na področju zdravstvenega varstva kriza zaradi starajočega se prebivalstva. Z optimalno uporabo digitalne tehnologije lahko zmanjšamo stroške, povrnemo nadzor v roke pacientov, izboljšamo učinkovitost zdravstva in evropskim državljanom pomagamo, da bodo lahko dlje aktivni udeleženci v družbi. Prisluhniti moramo utripu časa!“ – Neelie Kroes

Kakšna je diagnoza?

Dve raziskavi v bolnišnicah za akutno oskrbo (namenjenih kratkoročni zdravstveni ter kirurški oskrbi in negi) in med splošnimi zdravniki v Evropi sta pokazali, da je uporaba e-zdravja vedno bolj razširjena, saj je leta 2013 že 60 % splošnih zdravnikov uporabljalo orodja e-zdravja, kar je za 50 % več kot leta 2007. Vendar je treba storiti še veliko več.

Glavne ugotovitve raziskav so med drugim naslednje:

najuspešnejše države, ki uporabljajo storitve e-zdravja v bolnišnicah, so Danska (66 %), Estonija (63 %) ter Švedska in Finska (obe 62 %). Celotni profili držav so na voljo tukaj;

storitve e-zdravja se še vedno večinoma uporabljajo za tradicionalno zapisovanje in poročanje in ne za klinične namene, kot so posvetovanja prek spleta (samo 10 % splošnih zdravnikov opravlja posvetovanja prek spleta);

pri digitalizaciji zdravstvenih kartotek pacientov vodi Nizozemska s 83,2 % digitalizacije; drugo mesto pripada Danski (80,6 %), tretje pa Združenemu kraljestvu (80,5 %);

vendar pa le 9 % bolnišnic v Evropi svojim pacientom omogoča dostop do njihovih zdravstvenih kartotek prek spleta, pa še to večinoma le delno;

pri prehodu na e-zdravje bolnišnice in splošni zdravniki doživljajo številne ovire, med drugim pomanjkanje interoperabilnosti, regulativnega okvira in sredstev.

Podpredsednica Evropske komisije @NeelieKroesEU je raziskavo pospremila z besedami:

„Način razmišljanja v zdravstvenem sektorju moramo hitro spremeniti. Šest splošnih zdravnikov od desetih uporablja orodja e-zdravja, kar kaže na to, da se zdravniki zanje počasi ogrevajo, vendar je čas, da dosežemo vrelišče! In le 9 % bolnišnic v Evropi svojim pacientom omogoča dostop do njihovih digitalnih zdravstvenih kartotek? Lepo vas prosim! Želim, da nacionalni organi, visokotehnološki inovatorji, zavarovalnice, farmacevtska podjetja in bolnišnice združijo moči in ustvarijo inovativen in stroškovno učinkovit zdravstveni sistem, ki bo pacientom omogočal več nadzora in boljšo preglednost.“

Komisar za zdravje Tonio Borg je dodal: „Rešitve e-zdravja lahko omogočijo boljšo oskrbo pacientov in večjo učinkovitost zdravstvenih sistemov. Raziskave kažejo, da nekatere države članice nedvomno prednjačijo pri uporabi e-receptov in elektronskih zapisov v korist pacientov in so lahko vir navdiha za druge. Računam na vse države članice, da bodo izkoristile potencial rešitev e-zdravja in sodelovale v okviru mreže e-zdravja EU.“

Zakaj traja tako dolgo?

Na vprašanje, zakaj v večji meri ne uporabljajo storitev e-zdravja, so splošni zdravniki kot razlog navedli, da za to niso plačani (79 %); nimajo dovolj znanja na področju IT (72 %); sistemi niso interoperabilni (73 %) in ker ne obstaja zakonodajni okvir o zaupnosti in zasebnosti komunikacije med zdravnikom in pacientom po e-pošti (71 %).

Ozadje

Študiji sta merili uporabo digitalnih orodij in storitev na področju zdravstva: uporabo elektronskih zdravstvenih zapisov in dostop do njih, zdravstvene storitve na daljavo, izmenjavo informacij med strokovnjaki itd. Če se bodo v celoti izvajale, bodo te storitve pacientom omogočile boljšo obveščenost in večjo vključenost v njihovo zdravstveno oskrbo, izboljšan dostop do zdravstvenega svetovanja in zdravljenja ter pripomogle k večji učinkovitosti zdravstvenega sistema.

Orodja e-zdravja vključujejo (a) elektronske zdravstvene zapise, (b) izmenjavo zdravstvenih podatkov, (c) zdravstvene storitve na daljavo in (d) osebno zdravstveno dokumentacijo.

Izmenjava zdravstvenih podatkov:

48 % bolnišnic v EU elektronsko izmenjuje nekatere zdravstvene podatke z zunanjimi splošnimi zdravniki, 70 % pa z zunanjimi ponudniki storitev. Na tem področju vodijo Danska, Estonija, Luksemburg, Nizozemska in Švedska (100 % njihovih bolnišnic za akutno oskrbo v določeni meri izmenjuje podatke);

splošni zdravniki se v omejenem obsegu poslužujejo e-recepta in komunikacije med zdravnikom in pacientom po e-pošti (32 % oziroma 35 %). Tri največje uporabnice e-recepta so Estonija (100 %), Hrvaška (99 %) in Švedska (97 %), pri uporabi e-pošte pa vodi Danska (100 %), ki ji sledita Estonija (70 %) in Italija (62 %);

manj kot 8 % bolnišnic v EU izmenjuje zdravstvene podatke v elektronski obliki z izvajalci zdravstvenih storitev v drugih državah EU.

Zdravstvene storitve na daljavo

Samo 9 % bolnišnic ponuja spremljanje pacientov na daljavo, s čimer se zmanjšuje potreba po bolnišnični oskrbi in tako povečuje varnost samostojnega življenja. Manj kot 10 % splošnih zdravnikov pacientom omogoča posvetovanja prek spleta, manj kot 16 % pa se jih prek spleta posvetuje z drugimi zdravniki specialisti.

Koristne povezave

Primerjalna analiza uporabe storitev e-zdravja v bolnišnicah (2012–2013)

Primerjalna analiza uporabe e-zdravja med zdravniki splošne medicine (2013)

e-zdravje v digitalni agendi

Evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje

Spletni dnevnik komisarke Neelie Kroes o preoblikovanju zdravstvenega varstva iz januarja 2014

e-zdravje na Twitterju

Kontakti

E-naslov: comm-kroes@ec.europa.eu Tel.: +32 22957361 Twitter: @RyanHeathEU


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website