Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 24. marca 2014

Delo na črno: raziskava kaže, da gre za močno razširjen problem

Približno vsak deseti Evropejec (11 %) priznava, da je v preteklem letu kupil blago ali plačal storitve, povezane z delom na črno, 4 % pa jih priznava, da so prejeli neprijavljeno plačilo za svoje delo. Poleg tega je vsak trideseti (3 %) od svojega delodajalca prejel delno plačilo v gotovini („plačo v kuverti“). To je nekaj ugotovitev raziskave Eurobarometer, ki kaže, da je delo na črno v Evropi še vedno zelo razširjeno, čeprav se obseg in dojemanje tega problema med državami razlikujeta.

Evropska komisija naj bi probleme, ki jih je izpostavila raziskava, aprila obravnavala v predlogu o vzpostavitvi evropske platforme za preprečevanje dela na črno in odvračanje od njega, katere namen bi bil krepitev sodelovanja med državami članicami za učinkovitejše reševanje tega vprašanja.

„Delo na črno delavce izpostavlja nevarnim delovnim razmeram ob nižjemu zaslužku, poleg tega pa zmanjšuje prihodke vlade in spodkopava naše sisteme socialne zaščite. Države članice morajo izvajati politike, s katerimi bodo odvračale od dela na črno ali spodbujale prehod na redne oblike dela ter povečale medsebojno sodelovanje pri boju proti tej težavi. Zato bo Komisija aprila predlagala, da se vzpostavi evropska platforma za preprečevanje dela na črno in odvračanje od njega, ki naj bi izboljšala sodelovanje med inšpektorati za delo in izvršilnimi organi po Evropi“, je povedal evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor.

Raziskava Eurobarometer, ki je bila izvedena v 28 državah članicah EU, kaže naslednje:

11 % anketirancev priznava, da so v preteklem letu kupili blago ali plačali storitve, povezane z delom na črno, 4 % pa jih priznava, da so opravljali neprijavljene plačane dejavnosti;

60 % jih kot glavni razlog za nakup neprijavljenega blaga ali storitev navaja nižje cene, 22 % pa usluge prijateljem;

50 % jih med glavnimi razlogi za delo na črno navaja obojestransko korist, 21 % težave pri iskanju redne zaposlitve, 16 % mnenje, da so davki previsoki, 15 % pa pomanjkanje drugih prihodkov; zlasti Južnoevropejci navajajo težave pri iskanju redne zaposlitve (41 %) ali odsotnost drugih virov prihodkov (26 %);

Evropejci za neprijavljeno blago ali storitve na leto povprečno zapravijo 200 evrov, povprečni letni zaslužek tistih, ki opravljajo delo na črno, pa znaša 300 evrov;

domača popravila in prenove (29 %), popravila avtomobilov (22 %), čiščenje na domu (15 %) in hrana (12 %) so neprijavljeno blago ali storitve, po katerih je največ povpraševanja;

najpogostejše delo na črno, ki ga opravljajo Evropejci, zajema domača popravila in prenove (19 %), vrtnarjenje (14 %), čiščenje (13 %) in varovanje otrok (12 %);

države z največjim deležem anketirancev, ki opravljajo delo na črno (11 %), so Latvija, Nizozemska in Estonija; vendar med državami obstajajo velike razlike glede odnosa do dela na črno in dojemanja tega pojava ter glede značaja in obsega neprijavljenih storitev;

3 % anketirancev navaja, da del svoje plače prejmejo v gotovini, kar je bolj razširjeno v manjših podjetjih; delež letnih prihodkov, prejetih v obliki „plač v kuverti“, je najvišji v južni Evropi (69 %), sledita vzhodna in srednja Evropi (29 %), v celinskih in nordijskih državah pa je ta delež nižji (17 % oziroma 7 %).

Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi iz leta 2013 vsebuje podrobnejšo analizo teh ugotovitev. V primerjavi s prejšnjo raziskavo iz leta 2007 je mogoče kljub na splošno precej stabilnemu obsegu dela na črno opaziti nekatere spremembe v posameznih državah:

v nekaterih državah, na primer v Latviji, se je ponudba dela na črno močno zmanjšala, v Španiji in Sloveniji pa nekoliko povečala;

v Grčiji, na Cipru, Malti in v Sloveniji se je povpraševanje po delu na črno izjemno povečalo;

prejemanje plač v gotovini je v času krize upadlo, zlasti v srednji in vzhodni Evropi, v Grčiji pa se je razširilo.

Podrobnejša analiza vpliva krize na razširjenost dela na črno kaže, da je poslabšanje razmer na trgih dela od leta 2007 povzročilo porast zasebne ponudbe dela na črno, čeprav je povezanost z naraščajočo revščino precej manj očitna. Zdi pa se, da se tako z večjo brezposelnostjo kot z vse večjo revščino povečuje tudi sprejemljivost „plač v kuverti“. Zdi se tudi, da stopnja obdavčenja neposredno ne vpliva na razširjenost dela na črno, medtem ko dojemanje javnih storitev in načina porabe prihodkov od davkov lahko vpliva nanjo.

Analiza razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev zajema tudi pregled nekaterih uspešnih ukrepov, s katerimi se različne države članice bojujejo proti delu na črno. Med takimi ukrepi so:

spodbude za regularizacijo neprijavljenih dejavnosti, kot so upravna poenostavitev, neposredne davčne spodbude za kupce ali kuponi za storitve;

ukrepi za spodbujanje davčne morale in prevzemanja obveznosti, na primer s kampanjami ozaveščanja;

lažje odkrivanje in strožje sankcije.

Nadaljnji koraki

Komisija namerava aprila 2014 predlagati vzpostavitev evropske platforme za preprečevanje dela na črno in odvračanje od njega, ki naj bi združila različne izvršilne organe držav članic, kot so inšpektorati za delo, zavodi za socialno varnost, davčni organi, migracijski organi, in druge deležnike. Namen platforme je okrepiti sodelovanje na ravni EU za učinkovitejše in uspešnejše preprečevanje dela na črno in odvračanje od njega.

Ozadje

V raziskavi Eurobarometer je sodelovalo 26 563 anketirancev iz različnih socialnih in demografskih skupin v vseh državah članicah. Njeni rezultati nadgrajujejo rezultate prve raziskave iz leta 2007, ki je bila prvi poskus merjenja obsega dela na črno na ravni EU. Obe raziskavi sta se osredotočili na zasebno ponudbo in nakup storitev ali blaga ter „plače v kuverti“ in zato ne zajemata vseh oblik dela na črno v podjetjih.

Delo na črno je opredeljeno kot vsaka plačana dejavnost, ki je po naravi zakonita, ni pa prijavljena državnim organom, pri čemer je treba upoštevati razlike v zakonski ureditvi posameznih držav članic. Ta pojem je bil vključen v evropsko strategijo zaposlovanja in se od leta 2001 obravnava v okviru smernic za zaposlovanje za države članice.

V svežnju o zaposlovanju iz aprila 2012 je že bilo poudarjeno, da bi prehod z neformalnega dela ali dela na črno na redne oblike zaposlitve lahko pomagal zmanjšati brezposelnost ter da je potrebno boljše sodelovanje med državami članicami.

Sredi leta 2013 je Komisija izvedla prvo fazo posvetovanja s predstavniki delavcev in delodajalcev na ravni EU o možnih prihodnjih ukrepih EU za okrepljeno sodelovanje med nacionalnimi izvršilnimi organi (IP/13/650). Temu je sledila druga faza posvetovanja na začetku leta 2014.

Več informacij

Eurobarometer „Delo na črno v EU“ („Undeclared work in the EU“)

Spletišče komisarja Lászla Andorja

Komisar László Andor na Twitterju

Naročite se na brezplačni elektronski bilten Evropske komisije o zaposlovanju, socialnih zadevah in vključevanju

Kontakta:

Jonathan Todd (+32 22994107)

Cécile Dubois (+32 22951883)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website