Navigation path

Left navigation

Additional tools

Insolventnost: Komisija predlaga nov pristop k reševanju podjetij in zagotavljanju druge priložnosti poštenim podjetnikom

European Commission - IP/14/254   12/03/2014

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 12. marca 2014

Insolventnost: Komisija predlaga nov pristop k reševanju podjetij in zagotavljanju druge priložnosti poštenim podjetnikom

Evropska komisija je danes opredelila vrsto skupnih načel v zvezi z nacionalnimi postopki v primeru insolventnosti za podjetja v finančnih težavah. Njihov cilj je preusmeriti pozornost in jo namesto likvidacijam v večji meri nameniti spodbujanju prestrukturiranja podjetij, ki so sposobna preživeti. Vsako leto 200 000 podjetij v EU postaje insolventnih, zaradi česar zaposlitev izgubi 1,7 milijona ljudi. Zato želi Komisija tistim podjetjem, ki so sposobna preživeti, zagotoviti priložnost, da se prestrukturirajo in nadaljujejo s poslovanjem. Spremembe nacionalnih pravil na področju insolventnosti bi koristile vsem vpletenim: Podjetjem, ki so sposobna preživeti, bi pomagale poslovati naprej in bi ohranjale delovna mesta, hkrati pa izboljšale okolje za upnike, ki bi prejeli poplačilo višjega deleža svoje naložbe, kot če bi dolžnik propadel. Pošteni podjetniki bi morali po stečaju hitro dobiti drugo priložnost, saj so v drugo dokazano uspešnejši. Danes sprejeto priporočilo sledi lanskemu javnemu posvetovanju o evropskem pristopu k insolventnosti podjetij (IP/13/655) in predlogu o reviziji veljavnih pravil EU o čezmejni insolventnosti, ki ga je nedavno potrdil Evropski parlament (MEMO/14/88).

„Podjetja so ključnega pomena pri ustvarjanju blaginje in delovnih mest, vendar je njihovo ustanavljanje in skrb za njihovo poslovanje zahtevna naloga, zlasti v sedanjih gospodarskih razmerah,“ je povedala podpredsednica Komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. „V finančnih težavah je čedalje več podjetij v Evropi, zato moramo ponovno pretehtati pristop k insolventnosti podjetij. Prvo avtomobilsko podjetje Henrija Forda je propadlo po 18 mesecih delovanja, nato pa je ustanovil eno najuspešnejših podjetij v svetovnem merilu. Ne smemo dušiti inovacij - če poštenemu podjetniku prvič ne uspe, bi moral oziroma morala imeli možnost, da poskusi še enkrat. Naša pravila glede insolventnosti bi morala spodbujati nov začetek.“

„Vzpostaviti moramo učinkovit mehanizem, ki bo omogočal razlikovanje med poštenimi in nepoštenimi podjetniki, saj je to bistvenega pomena za zmanjšanje sedanje stigmatizacije, ki jo prinaša stečaj,“ je poudaril podpredsednik Evropske komisije in komisar za podjetništvo in industrijo Antonio Tajani. „Tako razlikovanje bi pomagalo odpraviti diskriminacijo proti podjetnikom, katerih stečaj ni povezan z goljufijo, tako da bi lahko postali upravičeni do tržne podpore, ki morda že obstaja, za ustanovitev novega podjetja.

Današnje priporočilo Komisije bo pripomoglo k vzpostavitvi skladnega okvira za nacionalna pravila glede insolventnosti. Države članice poziva, naj:

  • olajšajo prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah v zgodnji fazi še pred začetkom formalnih postopkov v primeru insolventnosti, brez dolgotrajnih in dragih postopkov, ter tako pomagajo omejiti število likvidacij;

  • dolžnikom dovolijo prestrukturiranje podjetij, ne da bi morali uradno začeti sodni postopek;

  • podjetjem v finančnih težavah omogočijo, da zaprosijo za začasno ustavitev postopkov izvršbe za obdobje do štirih mesecev (z možnostjo podaljšanja do največ 12 mesecev), da bi lahko sprejela načrt prestrukturiranja, preden lahko upniki proti njim začnejo postopke izvršbe;

  • spodbujajo postopek sprejemanja načrta za prestrukturiranje ob upoštevanju interesov tako dolžnikov kot upnikov, da bi izboljšali verjetnost rešitve podjetij, ki so sposobna preživeti;

  • zmanjšajo negativne učinke stečaja na možnost podjetnikov, da v prihodnje ustanovijo novo podjetje, zlasti z odpustom njihovih dolgov najpozneje v treh letih.

Naslednji koraki: Priporočilo poziva države članice, naj ustrezne ukrepe uvedejo v roku enega leta. Komisija bo 18 mesecev po sprejetju izvajanja priporočila ocenila trenutno stanje na tem področju, in sicer na podlagi letnih poročil držav članic. Presodila bo, ali bodo potrebni nadaljnji ukrepi za okrepitev horizontalnega pristopa k insolventnosti.

Ozadje

V dinamičnem sodobnem gospodarstvu je insolventnost nekaj vsakdanjega. Vsako leto postane insolventnih okrog 200 000 podjetij v EU, približno polovica pa se jih obdrži manj kot pet let, kar pomeni, da vsak dan propade približno 600 podjetij. Četrtina teh primerov insolventnosti ima čezmejni vidik in njihovo število narašča. Od začetka krize do danes se je število insolventnih podjetij podvojilo in vse kaže, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2014.

Poleg tega izkušnje kažejo, da se podjetniki, ki jim je prvič spodletelo, iz svojih napak učijo in so v drugem poskusu večinoma uspešnejši. Pri svojem prvem poskusu je propadlo tudi do 18 % podjetnikov, ki so kasneje uspeli.

Zato je nadvse pomembno, da se uvedejo sodobni zakoni in učinkoviti postopki, s katerimi bodo podjetja, ki imajo dovolj gospodarskega potenciala, lažje prebrodila finančne težave, podjetniki pa dobili „drugo priložnost“. Vendar pa v številnih državah EU insolvenčni okviri podjetij, ki so sposobna preživeti, ne usmerjajo v prestrukturiranje, ampak v likvidacijo. Poleg tega so ovira pri zagotavljanju druge priložnosti podjetnikom po insolventnosti, ker določajo dolge preizkusne dobe za odpust dolgov.

Izkušnje kažejo, da hitro prestrukturiranje podjetij pripomore k njihovim možnostim za uspeh. Vendar pa prestrukturiranje v zgodnji fazi (torej pred začetkom formalnega postopka v primeru insolventnosti) v več državah (na primer v Bolgariji, na Madžarskem, Češkem, v Latviji, na Slovaškem in na Danskem) ni mogoče, kjer pa je mogoče, so postopki ponekod neučinkoviti ali dragi, kar zmanjšuje spodbude podjetjem, da bi si prizadevala preživeti. V nekaterih državah morajo pošteni podjetniki, ki doživijo stečaj, dolga leta čakati na odpust dolgov, da lahko poskusijo z drugo poslovno idejo (Avstrija, Belgija, Estonija, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Hrvaška, Poljska, Portugalska, Romunija). V primeru stečaja poštenega podjetnika bi skrajšana preizkusna doba za odpust dolgov zagotovila, da stečaj v primeru neuspeha ne postane „dosmrtna kazen“.

Razlike v zakonodaji držav članic vplivajo na stopnjo poplačila čezmejnih upnikov, na odločitve za čezmejne naložbe in na prestrukturiranje skupin družb. Skladnejši pristop na ravni EU ne bi izboljšal le donosov upnikov in tokov čezmejnih naložb, ampak bi pozitivno učinkoval tudi na podjetništvo, zaposlovanje in inovacije.

Obstoječi okvir EU na področju insolventnosti

Evropska pravila glede čezmejne insolventnosti določa Uredba (ES) št 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti („uredba o insolventnosti“), ki se uporablja od 31. maja 2002. Vsebuje pravila o sodni pristojnosti, priznavanju in pravu, ki se uporablja, ter določa usklajevanje postopkov v primeru insolventnosti, uvedenih v več državah članicah. Uredba se uporablja, kadar ima dolžnik poslovalnico ali upnike v drugi državi članici.

Evropska komisija je decembra 2012 predstavila sveženj ukrepov za posodobitev pravil o insolventnosti (IP/12/1354, MEMO/12/969). Dne 5. februarja 2014 je Evropski parlament podprl predlog Komisije, ki ga morajo podpreti še ministri Sveta, da bi postal zakon.(MEMO/14/88).

Hkrati je Komisija julija 2013 začela javno posvetovanje o evropskem pristopu k poslovnemu neuspehu in insolventnosti julija 2013 (IP/13/655), v katerem je zbirala poglede glede ključnih vprašanj, kot so preizkusna doba za odpust dolgov, pogoji za začetek postopkov, pravila glede načrtov za prestrukturiranje in potrebni ukrepi za MSP.

Nekaj držav članic EU je prejelo priporočila v okviru evropskega semestra - cikla usklajevanja ekonomskih politik EU - naj reformirajo več vidikov svojih sistemov v primeru insolventnosti (to velja za Španijo, Latvijo, Malto in Slovenijo). Med drugimi državami članicami jih nekaj prav sedaj spreminja zakonodajo, da bi izboljšale možnosti za rešitev podjetij v finančnih težavah, skrajšale preizkusne dobe za odpis dolgov podjetnikom in izboljšale učinkovitost svojih insolvenčnih okvirov (to velja za Nizozemsko, Luksemburg, Poljsko, Latvijo, Ciper, Estonijo, Hrvaško in Združeno kraljestvo).

Dodatne informacije

Priporočilo Komisije o novem pristopu k poslovnemu neuspehu in insolventnosti:

http://ec.europa.eu/justice/newsroom/civil/news/140312_en.htm

Evropska komisija – postopki v primeru insolventnosti:

http://ec.europa.eu/justice/civil/commercial/insolvency/index_en.htm.

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/reding.

Podpredsednica Viviane Reding na Twitterju: @VivianeRedingEU.

Spletna stran podpredsednika Evropske komisije in komisarja za industrijo in podjetništvo Antonia Tajanija:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/tajani/index_en.htm.

Podpredsednik Antonio Tajani na Twitterju: @AntonioTajaniEU.

Kontaktni osebi:

Mina Andreeva (+32 22991382)

Natasha Bertaud (+32 22967456)

Za javnost: Europe Direct po telefonu 00 800 6 7 8 9 10 11 ali po elektronski pošti.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website