Navigation path

Left navigation

Additional tools

Oblikovanje politik notranjih zadev za prihodnost– naslednja faza

European Commission - IP/14/234   11/03/2014

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Strasbourg, 11. marca 2014

Oblikovanje politik notranjih zadev za prihodnost– naslednja faza

Kako lahko ukrepi EU na področju migracij, azilne politike in varnosti dodatno prispevajo k odprti in uspešni Evropi, ki vsem državljanom omogoča varno življenje in delo? Stockholmski program, ki je določal okvir za ukrepe na področju notranjih zadev v obdobju 2010–2014, se počasi izteka. Komisija zdaj predstavlja svojo strateško vizijo prihodnjih političnih prednostnih nalog na področju notranjih zadev.

V zadnjih petih letih je bil dosežen znaten napredek za bolj odprto in varno Evropo na podlagi dobrega in učinkovitega sodelovanja med institucijami EU, državami članicami, mednarodnimi organizacijami, civilno družbo in zasebnim sektorjem. Vendar je treba storiti še marsikaj.

Komisija je danes predstavila svoj pogled na prihodnjo usmeritev na področju notranjih zadev: v celoti je treba izvajati sprejeto zakonodajo in obstoječe instrumente ter zagotoviti, da bo Evropa lahko odgovorila na prihajajoče priložnosti in izzive.

„Upravičeno smo lahko ponosni na dosežke zadnjih let, kot so ustanovitev skupnega evropskega azilnega sistema, krepitev schengenskega območja, zaostritev boja proti organiziranemu kriminalu, npr. trgovini z ljudmi, spletnim nevarnostim in korupciji. Vendar delo še ni opravljeno, saj se moramo pripraviti na prihodnje izzive in priložnosti. Želim si, da bi bila Evropa usmerjena v prihodnost in da bi ukrepi na področju notranjih zadev pripomogli h gospodarski rasti in varnemu okolju za vse evropske državljane. Pred nami so pomembne odločitve. Združiti moramo prizadevanja in razviti politike, ki bodo odražale naše skupne prednostne naloge in prihodnje potrebe,“ je izjavila Cecilia Malmström, evropska komisarka za notranje zadeve.

Evropa je del globaliziranega in medsebojno povezanega sveta, v katerem se pričakuje porast mednarodne mobilnosti. Zato bi morala bolje izkoristiti priložnosti, ki jih prinašajo migracije, že zaradi staranja prebivalstva in upada delovne sile.

Izboljšave bi bile lahko usmerjene v: ustvarjanje sinergij z ukrepi na drugih področjih, na primer v trgovinski politiki, omogočanje kratkoročnega bivanja visoko usposobljenih strokovnjakov, ki nudijo storitve; začetek strukturiranega dialoga z državami članicami, podjetji in sindikati o potrebah po delovnih migracijah; pospeševanje postopkov za priznavanje v tujini pridobljenih poklicnih kvalifikacij in veščin; krepitev učinkovitega vključevanja migrantov na trg dela in v ciljne družbe na splošno.

EU se mora na resnično solidaren način soočiti s svojimi obveznostmi na področju azila, pri čemer bi morale odgovornost prevzeti vse države članice. Zato potrebujemo jasno in učinkovito izvajanje novih skupnih pravil na področju azilne politike. V prihodnje bi bilo treba zagotoviti, da je v obdobju velike nuje na voljo ustrezna podpora. Ena od oblik te solidarnosti je premestitev upravičencev do mednarodne zaščite. Druge zamisli, o katerih bi bilo vredno razmisliti, so skupna obravnava prošenj za azil in združevanje sprejemnih mest v izrednih primerih.

Poleg tega bi EU morala povečati svoja prizadevanja za preselitev in razmisliti o oblikovanju pravnih možnosti za ljudi, ki zaprosijo za zaščito, med drugim z usklajenim pristopom do humanitarnih viz.

Pri soočanju z dogodki na južnih mejah EU, pa tudi za krepitev sodelovanja s sosednjimi državami in povečanje privlačnosti EU, bi lahko bolje izkoristili obstoječe politike in instrumente na področju zunanjih migracij in azila. V vse bolj soodvisnem svetu morajo biti notranje zadeve tesno povezane z zunanjo politiko EU, da se omogočijo okrepljeni dialog in sodelovanje s tretjimi državami ter sinergija z ostalimi politikami EU.

Preprečevanje in zmanjševanje števila nedokumentiranih migracij sta bistvena dela vsake dobro vodene migracijske politike ter zahtevata kombinacijo ukrepov, med drugim ukrepe proti delodajalcem, ki zaposlujejo delavce z neurejenim statusom, pospeševanje prizadevanj EU v boju proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi ter krepitev sodelovanja s tranzitnimi državami in državami izvora.

Novo upravljanje schengenskega območja lahko pripomore k temu, da bo gibanje po območju brez preverjanja dokumentov še naprej koristilo državljanom in gospodarstvu Evropske unije. Z omogočanjem potovanj zakonitim potnikom s posodobitvijo vizumske politike EU in izvajanjem pobude o „pametnih mejah“ bomo povečali privlačnost schengenskega območja za dobronamerne potnike iz tretjih držav, obenem pa ohranili visoko stopnjo varnosti.

Da bi lahko še naprej gradili Evropo, ki varuje, moramo odgovoriti na vrsto resnih varnostnih vprašanj, ki so povezana s kibernetsko kriminaliteto, čezmejnim organiziranim kriminalom, trgovino z ljudmi ter nasilnim ekstremizmom in terorizmom.

Z izvajanjem strategije notranje varnosti, sprejete leta 2010, je bil dosežen napredek in njenih pet ciljev je še vedno veljavnih1, vendar je treba nekatere ukrepe in dejavnosti pregledati. Med drugim je treba okrepiti praktično sodelovanje med organi kazenskega pregona držav članic (npr. z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih enot, usposabljanji, skupnimi vajami in boljšo uporabo sistemov za izmenjavo podatkov).

Še več nalog pa nas čaka na področjih: boja proti korupciji (na podlagi poročila o boju proti korupciji); boja proti trgovini z ljudmi (izdelati bi bilo treba strategijo za obdobje po letu 2016); preprečevanja nezakonite trgovine z orožjem (s pregledom veljavne zakonodaje EU o prodaji in transferjih orožja znotraj EU ter krepitvijo operativnega sodelovanja); odzivanja na nevarnosti kibernetske kriminalitete (z izvajanjem strategije EU za kibernetsko varnost, spodbujanjem vseh držav članic, da ustanovijo centre za boj proti kibernetski kriminaliteti in nadaljevanjem prizadevanj na področju svetovnega zavezništva proti spolni zlorabi otrok na internetu); preprečevanja terorizma, radikalizacije in rekrutiranja (vključno s krepitvijo mreže EU za ozaveščanje o radikalizaciji); krepitve odpornosti Evrope na večje krize in nesreče (z izboljšanjem interoperabilnosti opreme in komunikacijskih sistemov); vključevanja mednarodne varnosti v zunanjo politiko EU ter njenega povezovanja s programi EU o pomoči in sodelovanju.

Ozadje

Stockholmski program, ki je določal okvir za ukrepe na področju notranjih zadev od leta 2010, se bo iztekel leta 2014. Zato je Komisija leta 2013 začela razpravo o izzivih in prednostnih nalogah, ki jih je treba v okviru teh politik obravnavati v prihodnjih letih.

Danes predstavljeno sporočilo sledi vrsti dogodkov in razpravi o prihodnosti politik na področju notranjih zadev, ki je zainteresiranim stranem in predstavnikom civilne družbe omogočila, da izrazijo svoja stališča in ideje na področju notranjih zadev.

Organizirani so bili seminarji in predstavitve, na katerih so sodelovali predstavniki možganskih trustov in civilne družbe. Zainteresirane strani in državljani pa so bili povabljeni, da izrazijo svoja stališča in ideje v okviru javnega posvetovanja na spletišču Generalnega direktorata za notranje zadeve. Komisija je 29. in 30. januarja 2014 v Bruslju organizirala konferenco na visoki ravni za razpravo o prihodnjem razvoju politik na področju notranjih zadev.

Sporočilo Komisije bo prispevalo k oblikovanju strateških smernic, ki jih bo junija 2014 sprejel Evropski svet.

Koristne povezave

Več informacij: MEMO/14/174

Sporočilo „Za resnično odprto in varno Evropo“

Notranje zadeve EU v številkah: statistični podatki

Spletišče Cecilie Malmström

Spremljajte komisarko Cecilio Malmström na Twitterju

Spletišče Generalnega direktorata za notranje zadeve

Spremljajte Generalni direktorat za notranje zadeve na Twitterju in tvitajte z #euhome

Kontakti:

Michele Cercone (+32 22980963)

Tove Ernst (+32 22986764)

Dostop za širšo javnost: Europe Direct na telefonski številki: 00 800 67891011 ali po e-pošti

1 :

Izbranih je bilo naslednjih pet strateških ciljev: (1) razbitje mednarodnih kriminalnih mrež, (2) preprečevanje terorizma, radikalizacije in rekrutiranja, (3) zvišanje kibernetske varnosti državljanov in podjetij, (4) povečanje varnosti z upravljanjem meja ter (5) povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website