Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Strasbourg, 11. marca 2014

Za pravo evropsko območje pravice: krepitev zaupanja, mobilnosti in rasti

Evropska komisija je danes predstavila svoj pogled na prihodnost pravosodne politike EU. V štirih letih po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je vzpostavljanje evropskega območja pravice skokovito napredovalo. Komisija je uporabila zakonodajo na področju pravosodja za zmanjšanje birokracije in stroškov za državljane in podjetja, spodbujanje gospodarskega okrevanja in lajšanje vsakodnevnega življenja državljanov, ki uresničujejo svoje pravice do prostega gibanja. V prihodnosti želi Komisija doseči nadaljnji napredek pri oblikovanju popolnoma delujočega skupnega evropskega območja pravice, ki bo temeljilo na zaupanju, mobilnosti in rasti, in sicer do leta 2020.

„V le nekaj letih je pravosodna politika prišla v ospredje dejavnosti Evropske unije, kar je primerljivo s pozornostjo, namenjeno enotnemu trgu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Dosegli smo že veliko, vendar je treba za razvoj pravega evropskega območja pravice storiti še marsikaj,“ je dejala podpredsednica Komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. „Z gradnjo mostov med različnimi pravosodnimi sistemi krepimo zaupanje. Pravo evropsko območje pravice lahko deluje optimalno samo, če obstaja medsebojno zaupanje v sodne sisteme. Pozornost je treba nameniti še dvema izzivoma: mobilnosti državljanov in podjetij EU na območju brez notranjih meja ter prispevku pravosodne politike EU k rasti in ustvarjanju delovnih mest v Evropi.“

Konec leta 2014 pomeni prelomnico v razvoju pravosodne politike EU, 1. decembra 2014 se bosta namreč iztekla petletni stockholmski program Evropskega sveta in akcijski načrt Komisije (IP/10/447) za njegovo izvajanje, ki sta določala prednostne naloge za območje svobode, varnosti in pravice. Izteklo pa se bo tudi prehodno obdobje za območje pravice, določeno v Lizbonski pogodbi. S tem bodo odpravljene sedanje omejitve za sodni nadzor Sodišča Evropske unije in okrepljena vloga Komisije kot varuhinje Pogodbe na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, kar pomeni, da bo imela Komisija pristojnost za sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev prava EU, če se zakonodaja, o kateri so se predhodno soglasno dogovorile države članice, ne izvaja pravilno.

Danes je bil skupaj s prihodnjo agendo na področju notranjih zadev (glej IP/14/234) objavljen pogled Komisije na prihodnost pravosodne politike EU. Obe prihodnji agendi sta objavljeni v obliki sporočila. Komisija je na področju pravosodja določila tri ključne izzive: povečanje medsebojnega zaupanja, lajšanje mobilnosti in prispevek h gospodarski rasti.

  • Zaupanje. Medsebojno zaupanje je temelj, na katerem bi bilo treba graditi pravosodno politiko EU. Instrumenti EU, kot je evropski nalog za prijetje ali vprašanja, povezana s pravili o koliziji zakonov držav članic, zahtevajo visoko stopnjo medsebojnega zaupanja med pravosodnimi organi različnih držav članic. Čeprav je EU postavila pomembne temelje zanj, ga je treba še okrepiti, da se zagotovi, da bodo državljani, delavci v pravosodju in sodniki v celoti zaupali sodnim odločbam, ne glede na to, v kateri državi članici so bile sprejete.

  • Mobilnost. Evropejci čedalje bolj uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, saj vedno več potujejo, študirajo, se poročajo, ustvarjajo družine ter kupujejo in prodajajo izdelke in storitve zunaj svoje države v Evropi. Trenutno skoraj 14 milijonov državljanov EU prebiva zunaj matične države članice. Čeprav državljani čedalje bolj uresničujejo svoje pravice, se v drugi državi članici še vedno soočajo z nekaterimi praktičnimi in pravnimi težavami pri uresničevanju pravic, ki jih uživajo doma. Komisija želi odpraviti takšne ovire pri vsakodnevnem življenju: v svojem najnovejšem poročilu o državljanstvu EU je na primer predlagala 12 ukrepov za krepitev pravic državljanov (IP/13/410 in MEMO/13/409). Pravosodna politika bi si morala še naprej prednostno prizadevati za odstranitev ovir za državljane EU, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja in življenja v kateri koli državi EU.

  • Rast. V preteklih letih so bile pravosodne politike uporabljene za podporo podjetjem, rasti in gospodarski stabilnosti z izboljšanjem dostopa do pravnega varstva in lajšanjem reševanja sporov. Zagotovitev, da je sodna odločba, izdana v eni državi članici, brez birokratskih postopkov priznana tudi v drugi državi članici (IP/12/1321); predlog o možnosti izbire evropskega prodajnega prava, za katerega se lahko odločijo podjetja pri poslovanju v 28 državah EU (MEMO/14/137); sodobno pravo na področju varstva podatkov za enotni digitalni trg (MEMO/14/60) in ukrepi za uvajanje „kulture sanacije in reševanja“ v primerih čezmejne insolvenstnosti (IP/12/1354) so le nekateri od takih primerov. Pravosodne politike EU bi morale v prihodnosti še naprej podpirati gospodarsko okrevanje, rast in boj proti brezposelnosti. Potrebne so strukturne reforme, da se zagotovi, da lahko pravosodni sistemi izvršujejo pravico hitro, zanesljivo in verodostojno. Podjetja morajo imeti zaupanje, da bodo lahko po celotni EU učinkovito izvrševala pogodbe in reševala spore, ne da bi se pri tem soočala z ovirami, s katerimi se soočajo danes.

Komisija za uspešno reševanje teh izzivov predlaga utemeljitev prihodnje pravosodne politike na kombinaciji različnih metod: utrditvi doseženega, kodifikaciji zakonodaje EU in prakse, kadar je potrebno, ter po potrebi dopolnitvi obstoječega okvira z novimi pobudami. Za odločitev o najboljšem pristopu za vsako področje bodo potrebne analize posamičnih primerov in ocene učinka.

Konsolidacija je na primer potrebna za zagotovitev obstoja učinkovitih pravnih sredstev in neodvisnih nacionalnih izvršilnih organov, ki skrbijo za uresničevanje pravic v praksi, za usposabljanje sodnikov in delavcev v pravosodju, da postanejo pravi „sodniki prava EU“, ter za izboljšanje uporabe informacijske tehnologije na sodiščih, v sodnih in izvensodnih postopkih.

Kodifikacija obstoječe zakonodaje EU in sodne prakse Sodišča Evropske unije bi lahko koristila na področju prava o varstvu potrošnikov ali postopkovnih pravic osumljencev kaznivih dejanj, s čimer bi se poenostavil obstoječi okvir, pravice pa postale dostopnejše za državljane in podjetja.

Dopolnitev obstoječih pravosodnih politik in pravnih instrumentov bi morala biti vedno izvedena z namenom krepitve medsebojnega zaupanja, lajšanja življenja državljanom in dodatnega prispevanja k rasti. Izbrani pristopi lahko na primer vključujejo vzajemno priznavanje, tradicionalno usklajevanje in usklajeno neobvezno materialno ali procesno pravo.

Nadaljnji koraki

Evropski parlament in Svet sta že razpravljala o prihodnosti pravosodne politike EU. Kolegij komisarjev je imel orientacijsko razpravo 25. februarja. Danes sprejeto sporočilo Komisije bo uporabljeno pri nadaljnjih razpravah, zlasti razpravah Evropskega sveta 24. junija.

Ozadje

Pravosodna politika EU se je v zadnjih nekaj letih korenito spremenila. Portfelj pravosodja je bil oblikovan šele leta 2010, ob začetku mandata sedanje Komisije. Od takrat je Komisija predložila več kot 50 pobud na tem področju ter s tem izvedla 95 % stockholmskega programa in ustvarila podlago za pravo evropsko območje svobode, pravice in varnosti v službi evropskih državljanov, kar je bil eden ključnih ciljev EU, kot so navedeni v Lizbonski pogodbi.

V le nekaj letih so bili sprejeti pomembni ukrepi: nove pravice žrtev kaznivih dejanj v EU (IP/12/1200), večje pravice do poštenega sojenja za osumljence v kazenskih postopkih (IP/12/575, IP/13/995, IP/13/921) in lažje vzajemno priznavanje sodb (IP/12/1321) so izboljšali dostop do sodnega varstva, predlogi Komisije o varstvu osebnih podatkov pa so namenjeni krepitvi temeljnih pravic in spletnega enotnega trga (MEMO/14/60). Komisija je dala tudi pobudo za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva za zagotovitev, da se lahko vsak evro iz proračuna EU uporabi za svoj namen in je zaščiten pred kriminalci (MEMO/14/124). Poleg tega so pobude, kot je Pregled stanja na področju pravosodja EU (IP/13/285), opozorile na ključni pomen učinkovitih pravosodnih sistemov in politik za gospodarsko rast.

Novembra lani je Evropska komisija organizirala konferenco „Assises de la Justice“ (IP/13/1117), na kateri so sodniki, odvetniki, strokovnjaki, oblikovalci politik in predstavniki podjetij iz vse Evrope razpravljali o prihodnosti pravosodnih politik. Januarja 2014 je bila organizirana podobna konferenca o prihodnjih politikah EU na področju notranjih zadev.

Več informacij

Press pack:

http://ec.europa.eu/justice/newsroom/effective-justice/news/140311_en.htm

Povezava na MEMO: MEMO/14/174

Link to updated Assises factsheets

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in komisarke za pravosodje Viviane Reding: http://ec.europa.eu/reding.

Spremljajte podpredsednico Viviane Reding na Twitterju: @VivianeRedingEU

Spremljajte GD za pravosodje na Twitterju: @EU_Justice

Kontakti:

Mina Andreeva (+32 22991382)

Natasha Bertaud (+32 22967456)

Za javnost: Europe Direct po telefonu 00 80067891011 ali po elektronski pošti .

Priloga: Zaupanje v nacionalne pravosodne sisteme

Vir: Raziskava Eurobarometer 385, november 2013 — Pravosodje v EU


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website