Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - sporočilo za medije

Letni pregled rasti v EU za leto 2015: nov zagon za delovna mesta, rast in naložbe

Bruselj, 28 november 2014

Letni pregled rasti za leto 2015, ki ga je danes objavila Evropska komisija, se osredotoča na ponovno vrnitev Evrope na stabilno pot trajnega ustvarjanja novih delovnih mest in gospodarske rasti. Imenovanje nove Komisije z ambicioznim načrtom za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe je pravi trenutek za nov zagon za spremembe. Evropa je s predlogom ambicioznega naložbenega načrta za mobilizacijo najmanj 315 milijard evrov dodatnih javnih in zasebnih naložb v naslednjih treh letih obrnila nov list (spletna stran o naložbenem načrtu). To je del celostnega pristopa Evropske komisije k podpiranju delovnih mest in ponovnemu zagonu rasti v Evropi. Komisija v okviru tega pristopa v svojem letnem pregledu rasti za leto 2015 priporoča izvajanje gospodarske in socialne politike, ki temelji na treh glavnih stebrih: (1) spodbujanju naložb, (2) obnovljeni zavezanosti strukturnim reformam in (3) vztrajanjU pri fiskalni odgovornosti.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, je dejal: „Evropska unija se sooča s tveganjem daljše nizke gospodarske rasti, kar bi še poslabšalo že tako hude socialne probleme v nekaterih delih Unije. Zato smo danes predlagali kombinacijo strateških politik, ki temelji na naložbah, strukturnih reformah in fiskalni odgovornosti. Pozivamo k hitremu ukrepanju, ki zajema sodelovanje vlad, parlamentov in socialnih partnerjev na ravni EU in v vsaki državi članici. S skupnim ukrepanjem lahko zagotovimo, da bodo pogoji za zdravo in trajnostno rast v prihodnosti izpolnjeni in da bodo imeli naši državljani več možnosti za zaposlitev.“

Evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile je dodala:„Ustvarjanje delovnih mest in socialne politike imajo osrednje mesto v našem delovnem programu in izstopajo tudi v letnem pregledu rasti. K temu bi se morali zavezati vsi. Države članice, ki so pogumno reformirale svoje trge dela, so dokazale, da se reforme resnično obrestujejo. To bi moralo spodbuditi ostale države članice, da sledijo temu zgledu. Naložbeni načrt v višini 315 milijard evrov, ki ga je danes predstavila Komisija, lahko spodbudi še boljše rezultate.“

Z letnim pregledom rasti se začenja letni cikel gospodarskega upravljanja, v dokumentu so določene splošne gospodarske prioritete za EU ter smernice glede politike za države članice za naslednje leto. Kljub prizadevanjem na nacionalni in evropski ravni je okrevanje evropskega gospodarstva še vedno šibko in negotovo, kar ovira napredek pri zmanjševanju visoke stopnje brezposelnosti in revščine. Ponovno vzpostavitev zaupanja in obnovitev rasti v celotni EU je mogoče doseči le s sodelovanjem: potrebna je odločna zavezanost držav članic, da začnejo ravnati drugače na nacionalni ravni. Glede na pomembne razlike med gospodarskimi razmerami v državah članicah bo pravi pristop od države do države nujno različen. Komisija za skupno usmeritev in usmerjanje nacionalnih pristopov priporoča tri glavne stebre za gospodarsko in socialno politiko EU v letu 2015:

1. Spodbujanje naložb

Evropsko unijo že od svetovne gospodarske in finančne krize pesti nizka raven naložb. Da bi spremenili ta negativni trend in poskrbeli, da se Evropa zagotovo vrne na pot gospodarskega okrevanja, moramo združiti in uskladiti naša prizadevanja na evropski ravni. Naložbe so potrebne za posodobitev sistemov socialne varnosti, financiranje izobraževanja, raziskav in inovacij, za večjo energijsko učinkovitost in več zelene energije, posodobitev prometne infrastrukture ter uvedbo daljnosežnih in hitrejših širokopasovnih povezav.

Evropska komisija, ki je nase že prevzela svoj del, je pred dvema dnevoma objavila naložbeni načrt v višini 315 milijard evrov za naslednja tri leta (glej IP/14/2128). Naložbeni načrt za Evropo temelji na treh sklopih, ki se vzajemno krepijo: (1) mobilizacija financiranja za naložbe brez ustvarjanja novega dolga; (2) podpora projektov in naložb na ključnih področjih, kot so infrastruktura, izobraževanje, raziskave in inovacije, ter (3) odprava sektorskih in drugih finančnih in nefinančnih ovir za naložbe. Evropska komisija poziva Evropski parlament in države članice, naj podprejo naložbeni načrt in hitro sprejmejo potrebne ukrepe, da se bodo pokazali jasni učinki v evropskem gospodarstvu.

2. Obnovljena zavezanost strukturnim reformam

Ker se je poudarek z odzivanja na izredne razmere, ki so bile posledica krize, premaknil na postavljanje trdnih temeljev za rast in delovna mesta, je treba obnoviti zavezanost strukturnim reformam. Na ravni EU je poglobitev enotnega trga strukturna reforma „par excellence“, ki bo našim gospodarstvom pomagala pri posodobitvi, Evropi pa, da postane konkurenčnejša in privlačnejša za vlagatelje. Prednostne naloge vključujejo odpravo preostalih regulativnih in neregulativnih ovir v sektorjih, kot so energetika, telekomunikacije, promet in enotni trg blaga in storitev.

Na ravni držav članic Komisija priporoča usmerjenost na več ključnih reform, in sicer povečanje dinamičnosti trgov dela in odpravljanje visoke stopnje brezposelnosti, zagotovitev učinkovitosti in ustreznosti pokojninskih sistemov ter sistemov socialne varnosti, oblikovanje prožnejših trgov proizvodov in storitev, izboljšanje naložbenih pogojev za podjetja in kakovosti naložb v raziskave in inovacije ter povečanje učinkovitosti javne uprave po vsej Evropi.

3. Vztrajanje pri fiskalni odgovornosti

Pri doseganju konsolidacije javnih financ je bil dosežen znaten napredek, saj se je povprečni proračunski primanjkljaj v EU v samo treh letih zmanjšal s 4,5 % BDP v letu 2011 na okoli 3,0 % BDP v letu 2014. To fiskalno izboljšanje, ki je razvidno tudi iz števila držav v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, saj se je zmanjšalo s 24 leta 2011 na 11 leta 2014, je bilo ključnega pomena za ponovno vzpostavitev zaupanja v trdnost naših javnih financ in stabilizacijo finančnih razmer. Zagotovitev dolgoročnega nadzora nad primanjkljajem in zmanjšanje visokih stopenj dolga ostajata ključna gradnika za trajnostno rast. Potrebujemo odgovorne in rasti prijazne fiskalne politike v skladu s Paktom za stabilnost in rast, pri čemer je treba upoštevati nacionalne razmere. Države z več fiskalnega manevrskega prostora imajo več možnosti za spodbujanje domačega povpraševanja in naložb. Davčni sistemi morajo postati pravičnejši in učinkovitejši, prav tako pa se je treba odločno posvetiti odpravljanju davčnih goljufij in utaj.

Racionalizacija evropskega gospodarskega upravljanja

Evropska Komisija prav tako predlaga racionalizacijo in okrepitev evropskega semestra, in sicer z večjo osredotočenostjo in bolj politično vlogo, ki bo temeljila na treh stebrih iz letnega pregleda rasti. Bolj osredotočen evropski semester bi moral okrepiti socialno tržno gospodarstvo in povečati učinkovitost usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU prek povečane odgovornosti in zavezanosti vseh akterjev, vključno s socialnimi partnerji. Novi cikel usklajevanja ekonomskih politik bo tudi poenostavil proizvode Komisije in zmanjšal zahteve poročanja za države članice, proces pa bo postal bolj odprt in večstranski (glej Prilogo 1 in MEMO/14/2180).

Poročilo o mehanizmu opozarjanja

Poleg letnega pregleda rasti je bilo objavljeno tudi Poročilo o mehanizmu opozarjanja, ki je del rednega nadzora v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, namenjeno pa je odkrivanju in odpravljanju neravnotežij, ki lahko ovirajo uspešnost nacionalnih gospodarstev, euroobmočja ali EU kot celote. V postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem se uvajajo zaposlitveni in socialni kazalniki, ki naj bi se uporabljali za boljše razumevanje trga dela ter socialnih gibanj in tveganj.

Poročilo o mehanizmu opozarjanja kaže, da so države članice sicer napredovale pri odpravljanju nekaterih neravnotežij in da je več gospodarstev izboljšalo konkurenčnost, vendar ostajajo makroekonomska neravnotežja in njihove velike socialne posledice resen razlog za zaskrbljenost. Počasno okrevanje in zelo nizka inflacija sta ovirala opaznejše zmanjšanje neravnotežij in z njimi povezanih makroekonomskih tveganj.

Poleg tega je ponovno uravnoteženje tekočih računov še vedno nesorazmerno. Čeprav so se v številnih državah primanjkljaji zmanjšali, je proces v veliki meri posledica manjšega povpraševanja, zlasti krčenja naložb. Če se ne to odpravi, bi lahko imelo negativne posledice za srednjeročne možnosti za rast. Medtem sta Nemčija in Nizozemska še naprej beležili zelo visoke presežke na tekočem računu, ki odražajo šibko domače povpraševanje in naložbe.

Kar zadeva posamezne države, Komisija meni, da so nadaljnje analize (poglobljeni pregledi) za podrobno preučitev kopičenja in odpravljanja neravnotežij ter z njimi povezanih tveganj upravičene v 16 državah članicah: Belgiji, Bolgariji, Nemčiji, Irski, Španiji, Franciji, Hrvaški, Italiji, Madžarski, Nizozemski, Portugalski, Romuniji, Sloveniji, na Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu (za podrobnosti glej MEMO/14/2231).

Skupno poročilo o zaposlovanju

Letni pregled rasti za leto 2015 spremlja tudi objava predloga Skupnega poročila o zaposlovanju, ki ga je pripravila Komisija.V njem so analizirane razmere na področju zaposlovanja v Evropi in odzivi politik po državah članicah. Poročilo kaže, da se obsežne strukturne reforme obrestujejo. V njem so analizirane tudi možnosti za izboljšanje uspešnosti na področju zaposlovanja in sociale (za podrobnosti glej MEMO/14/2234).

 

Priloga

1. Časovnica racionaliziranega evropskega semestra


2. Ključne ugotovitve iz napovedi Komisije iz jeseni 2014

 

 

Po pričakovanjih bo realna rast BDP v EU v letu 2014 dosegla 1,3 %, v euroobmočju kot celoti pa 0,8 %. V letu 2015 naj bi počasi zrasla na 1,5 % oziroma 1,1 %, ko se bosta izboljšala tuje in domače povpraševanje. V letu 2016 se pričakuje pospešitev gospodarske aktivnosti na 2,0 % v EU in 1,7 % v euroobmočju.

 

Avgusta 2014 je bilo 24,6 milijona ljudi brezposelnih, od tega je 5 milijonov mladih med 15. in 24. letom. Dolgotrajna brezposelnost je zelo visoka. Stopnje brezposelnosti so v državah članicah zelo različne ter v letu 2014 znašajo od 5,1 % v Nemčiji in 5,3 % v Avstriji do 24,8 % v Španiji in 26,8 % v Grčiji.

 

Trend nizke inflacije naj bi se letos nadaljeval z nižjimi cenami primarnih proizvodov, zlasti za energijo in hrano, ter z gospodarskimi obeti, ki so nižji od pričakovanih. Postopna oživitev gospodarske aktivnosti v obdobju predvidevanja naj bi povzročila zvišanje inflacije v EU, in sicer z 0,6 % v letu 2014 na 1,0 % v letu 2015 in na 1,6 % v letu 2016.

 

Razmerje med primanjkljajem in BDP naj bi se letos še zmanjševalo, čeprav počasneje kot v letu 2013, in sicer s 4,5 %, kolikor je znašalo v letu 2011, na 3,0 % za EU in 2,6 % za euroobmočje. Javnofinančni primanjkljaji naj bi se po napovedih v naslednjih dveh letih še naprej zmanjševali, k temu pa naj bi pripomogla krepitev gospodarske aktivnosti. Deleži dolga v BDP v EU in euroobmočju naj bi naslednje leto dosegli vrh z 88,3 % oziroma 94,8 % ter ostali visoki v več državah.


3. Primeri učinkovitih strukturnih reform v državah članicah

V Španiji je vlada decembra 2013 sprejela zakon, ki zagotavlja enotnost trga, da se olajšajo prosti pretok oseb in svoboda ustanavljanja ter prosti pretok blaga. Namen zakona je ambiciozna racionalizacija prekrivajoče se zakonodaje v Španiji ter obravnava razdrobljenost domačega trga in povečanje konkurence na proizvodnih trgih. Po mnenju španskih organov naj bi se zaradi te reforme BDP sčasoma povečal za več kot 1,5 %.

 

Portugalska je med letoma 2011 in 2013 sprejela številne reforme trga dela. Varstvo delavcev s pogodbami za nedoločen in za določen čas je bilo usklajeno. Zakonodaja o delovnem času je postala prožnejša, sprejeti so bili tudi ukrepi za boljšo prilagoditev plač produktivnosti na ravni podjetij. Sistem nadomestil za brezposelnost je bil reformiran in upravičenost se je podaljšala. Reformirana je bila javna služba za zaposlovanje, pregledane obstoječe aktivne politike trga dela in uvedeni novi programi, vključno s programi, namenjenimi mladim. Stopnja brezposelnosti se je od leta 2013 do 2014 zmanjšala za približno 2 odstotni točki.

 

Poljska je začela ambiciozno reformo za lažji dostop do reguliranih poklicev. Dostop do 50 poklicev, vključno s pravniki, notarji, nepremičninskimi posredniki in taksisti, je bil liberaliziran v prvem delu reforme leta 2013. Aprila 2014 je poljski parlament sprejel sklepe o dodatnih 91 poklicih, v začetku leta 2015 pa je načrtovana deregulacija še 101 poklica.

 

Italija je v letu 2013 izvedla niz ukrepov, namenjenih povečanju konkurence in preglednosti na trgih s plinom in električno energijo. Pobude, ki jih je sprejela italijanska vlada, so pripomogle k reševanju dolgotrajnega problema visokih cen energije v Italiji in po ocenah energetskega regulatorja pomagale znižati cene za končne uporabnike.


For more information:

Annual Growth Survey 2015

Fourth Alert Mechanism Report on macroeconomic imbalances in EU Member States

2015 Draft joint Employment Report

The EU's economic governance explained

Europe 2020

Draft Budgetary Plans

IP/14/2235

Kontakti za stike z mediji

Tove ERNST (+32 2 298 67 64)
Margaritis SCHINAS (+ 32 2 296 05 24)
Annikky LAMP (+32 2 295 61 51)

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar