Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - sporočilo za medije

EU začenja naložbeno ofenzivo za spodbujanje novih delovnih mest in rasti

Strasbourg, 26 november 2014

European Commission and European Investment Bank press release

Evropska komisija je danes napovedala naložbeni načrt v višini 315 milijard EUR, ki bo spodbudil rast v Evropi in evropskim državljanom pomagal, da se vrnejo na delo.

Načrt sestavljajo trije glavni sklopi ukrepov (glej informativni list št. 1)

  • ustanovitev novega evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) na podlagi jamstva, financiranega z javnimi sredstvi, ki bo mobiliziral vsaj 315 milijard EUR dodatnih naložb v naslednjih treh letih (2015‒2017);
  • vzpostavitev verodostojnega nabora projektov, ki so v pripravi, v kombinaciji s programom tehnične pomoči za usmeritev naložb tja, kjer so najbolj potrebne;
  • ambiciozen časovni načrt, da bi Evropa postala bolj privlačna za naložbe in da bi se odpravila regulativna ozka grla.

Po ocenah Evropske komisije bi lahko sveženj predlaganih ukrepov v naslednjih treh letih povečal BDP Evropske unije za dodatnih 330‒410 milijard EUR in ustvaril do 1,3 milijona novih delovnih mest (glej prilogo 3).

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je o naložbenem načrtu dejal: „Zadeva je preprosta: če bo Evropa vlagala več, bo dosegla večjo blaginjo in ustvarila več delovnih mest. Naložbeni načrt, ki ga danes predstavljamo v tesnem partnerstvu z Evropsko investicijsko banko, je nov in ambiciozen način spodbujanja naložb brez novega zadolževanja. Čas je, da vlagamo v našo prihodnost, torej v področja, ki so ključnega strateškega pomena za Evropo, kot so energetika, promet, širokopasovne povezave, izobraževanje, raziskave in inovacije. Računam na Evropski parlament in države članice, da bodo načrt podprli in prispevali k temu, da bo novi evropski sklad za strateške naložbe čim prej operativen. Evropi bomo danes dali močen zagon, ki ga tako zelo potrebuje.

Podpredsednik Jyrki Katainen, pristojen za zaposlovanje, rast, naložbe in konkurenčnost, je povedal: „V Evropi potrebujemo nove naložbe in v ta namen moramo mobilizirati dodatna zasebna sredstva. Novi evropski sklad za strateške naložbe bo deloval kot multiplikator. Vsak evro javnih sredstev, ki bo mobiliziran v okviru sklada, bo ustvaril za približno 15 EUR naložb, ki jih drugače ne bi bilo. Sklad bo imel že od samega začetka obsežno zmogljivost financiranja, svoje dejavnosti pa bo lahko še razširil, ko se bodo pridružili novi deležniki. Komisija poziva države članice in nacionalne promocijske banke, da se pridružijo tej pobudi, s čimer se bo pomnožil učinek sklada in zagotovili še večji pozitivni učinki za evropsko gospodarstvo.

Predsednik Evropske investicijske banke Werner Hoyer je dejal: „V Evropi imamo dovolj likvidnosti, a premalo naložb. Soočamo se s krizo zaupanja, zato smo pred izzivom, kako zasebne naložbe ponovno povezati s privlačnimi projekti. To lahko dosežemo, če prevzamemo večje tveganje, da bi se nosilce projektov spodbudilo k naložbam. Novi evropski sklad za strateške naložbe bo za ekonomsko upravičene projekte ponujal ciljno usmerjeno kritje tveganj, pri čemer bo gradil na izkušnjah in strokovnem znanju banke pri izbiri in upravljanju projektov. Dejavnosti sklada bodo dopolnile druge pobude, kot sta odpravljanje regulativnih ovir in vzpostavitev storitev svetovanja za naložbe, da bi se po vsej Evropi spodbudila razvoj in priprava projektov.“

Novi naložbeni načrt bodo sestavljali trije sklopi:

1. Mobiliziracija dodatnih finančnih sredstev za naložbe (glej informativni list št. 2)

Naložbeni načrt bo spodbudil za vsaj 315 milijard EUR javnih in zasebnih naložb v realno gospodarstvo v naslednjih treh letih (2015‒2017). V času, ko so javna sredstva omejena, hkrati pa v finančnih institucijah ter na bančnih računih podjetij in posameznikov obstaja zadostna likvidnost, ki jo je mogoče izkoristiti, je naš izziv, kako prekiniti začarani krog omajanega zaupanja in nezadostnih naložb. Naložbeni načrt predvideva pametno mobilizacijo javnih in zasebnih virov financiranja, tako da bi se z vsakim evrom javnih sredstev lahko zagotovile dodatne zasebne naložbe, in sicer brez ustvarjanja novih dolgov.

Novi evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) bo vzpostavljen v partnerstvu z Evropsko investicijsko banko (EIB). Temeljil bo na jamstvu v višini 16 milijard EUR iz proračuna EU, dopolnjenemu s 5 milijardami EUR, ki jih bo namenila EIB. Na podlagi previdnih ocen, ki temeljijo na preteklih izkušnjah, bo multiplikacijski učinek sklada dosegel razmerje 1:15. To pomeni, da bo vsak evro javnih sredstev, mobiliziran v okviru sklada, ustvaril skupaj za petnajst evrov naložb, do katerih sicer ne bi prišlo.

Sklad se bo osredotočal na naložbe v infrastrukturo, zlasti v širokopasovna in energetska omrežja ter prometno infrastrukturo v industrijskih središčih, v izobraževanje, raziskave in inovacije, v obnovljive vire energije ter v MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo[1].

EFSI

Sposobnost prevzemanja tveganj

Multiplikator
(povprečna vrednost)

Naložbe
v realno gostoparstvo

Dolgoročne finančne naložbe

16 milijard EUR

 

15

 

240 milijard EUR

MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo

5 milijard EUR

75 milijard EUR

Skupaj

21 milijard EUR

315 milijard EUR

 

Ker bo sklad vzpostavljen znotraj obstoječe strukture skupine EIB, bo mogoče postopek njegovega ustanavljanja hitro izpeljati, in sicer že spomladi 2015. Mobiliziral bo lahko več kot 315 milijard EUR dodatnega financiranja v obdobju 2015–2017. Cilj je, da bi bil sklad operativen do junija 2015.

Vzporedno s tem pa se bo kar najbolj povečal tudi finančni vzvod evropskih strukturnih in investicijskih skladov v programskem obdobju 2014–2020, in sicer tako, da se bo namesto tradicionalnih nepovratnih sredstev spodbujala uporaba posojil, jamstev in lastniškega kapitala. S tem se bo stopnja finančnega vzvoda povečala na raven med 1:3 in 1:4. S podvojitvijo zneska inovativnih finančnih instrumentov ter tako ustvarjenim učinkom vzvoda bi se lahko med letoma 2015 in 2017 mobiliziralo od 20 do 35 milijard EUR v obliki dodatnih naložb v realno gospodarstvo.

2. Oblikovanje verodostojnega nabora projektov v pripravi, ki ga bo dopolnjevala tehnična pomoč za usmerjanje sredstev tja, kjer so potrebna (glej informativni list št. 3)

Da bi financiranje resnično doseglo realno gospodarstvo, naložbeni načrt predvideva oblikovanje preglednega nabora ekonomsko upravičenih projektov v pripravi na ravni EU, pa tudi zagotavljanje potrebne tehnične pomoči pri izbiri projektov ter pri strukturiranju in uporabi bolj inovativnih finančnih instrumentov.

Novi sklad bo podpiral strateške naložbe v infrastrukturo, zlasti v širokopasovna in energetska omrežja, promet v industrijskih središčih ter izobraževanje, raziskave in razvoj, obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost.

EFSI bo prav tako podpiral financiranje malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo po vsej Evropi z lastniškim oz. t.i. tveganim kapitalom. Tovrstnim podjetjem bo tako pomagal rešiti težave zaradi pomanjkanja kapitala z zagotavljanjem višjih zneskov neposrednih naložb v lastniški kapital ter z dodatnimi jamstvi za posojila MSP.

V ta namen je bila septembra 2014 ustanovljena skupna projektna skupina Komisije in EIB, države članice pa ji že posredujejo sezname projektov, ki so bili izbrani na podlagi treh glavnih meril:

 

  • projekti z dodano vrednostjo na ravni EU, ki podpirajo cilje EU;
  • ekonomska upravičenost in vrednost – prednost imajo projekti z visokim družbeno-gospodarskim donosom;
  • projekti se lahko začnejo izvajati najpozneje v naslednjih treh letih, tj. realno se lahko pričakujejo naložbe v osnovna sredstva v obdobju 2015–17.

Hkrati bi morali imeti navedeni projekti potencial, da izkoristijo druge vire financiranja, ter biti primerne velikosti in razširljivosti (razlikovanje po sektorjih/podsektorjih).

 

Komisija in EIB bosta začeli izvajati tudi obsežen program tehnične pomoči pri opredeljevanju ustreznih projektov in prispevali k temu, da bodo ti projekti privlačnejši za zasebne vlagatelje.

3. Časovni načrt za odpravo ovir za naložbe (informativni list št. 4)

Naložbeni načrt bo vseboval časovni načrt za odpravo sektorskih ureditev, ki ovirajo naložbe.

S ciljem izboljšanja poslovnega okolja in pogojev financiranja se bo osredotočil na ukrepe v finančnem sektorju, kot je oblikovanje unije kapitalskih trgov, da bi se povečala ponudba kapitala za MSP in dolgoročne projekte.

Prioriteta bo odpravljanje pomembnih regulativnih in drugih ovir, ki še vedno obstajajo v vseh pomembnih infrastrukturnih sektorjih, vključno z energetskim, telekomunikacijskim, digitalnim in prometnim sektorjem, pa tudi na storitvenem in proizvodnem trgu. Komisija bo decembra v svojem delovnem programu za leto 2015 predlagala prednostni seznam pobud, ki bodo tesno povezane z naložbenim načrtom.

Naslednji koraki v kratkoročnem obdobju (od decembra 2014 do januarja 2015) (glej informativni list št. 5)

Evropski parlament in Evropski svet, ki se bo sestal decembra, sta pozvana, da podpreta naložbeni načrt za Evropo, kar vključuje zavezo k hitremu sprejetju potrebnih zakonodajnih ukrepov.

Države članice bodo v kratkem zaključile načrtovanje programov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov za čim večje povečanje finančnega vzvoda, medtem ko se bodo dejavnosti evropskega investicijskega sklada okrepile po zaslugi začetnega dodatnega prispevka EIB. Vzporedno s tem bosta Komisija in EIB začeli pripravljati formalne ureditve za novi evropski sklad za strateške naložbe.

Skupna projektna skupina Komisije in EIB naj bi prvi seznam možnih naložbenih projektov pripravila v decembru, da bi se lahko začel oblikovati pregleden nabor evropskih projektov v pripravi. V sodelovanju z EIB ter ključnimi nacionalnimi in regionalnimi akterji se bo okrepila tehnična pomoč za vzpostavitev „svetovalnega vozlišča za naložbe“, ki bo na enem mestu ponujalo storitve svetovanja za nosilce projektov, vlagatelje in javne organe upravljanja.

Vse ustrezne ukrepe bi bilo treba hitro sprejeti, da bo novi evropski sklad za strateške naložbe lahko operativen do sredine leta 2015. Do sredine leta 2016 bodo Evropska komisija ter voditelji držav in vlad ocenili napredek ter po potrebi preučili dodatne možnosti.


[1]Na ravni EU ni skupne opredelitve podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. MSP so opredeljena kot podjetja z manj kot 250 zaposlenimi, pri sklicevanju na podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo pa se na splošno navajajo podjetja s številom zaposlenih med 250 in 3 000.

Več informacij:

Vprašanja in odgovori

Website

Linkedin

Twitter #investEU

 

                                                         Priloga

 

1. „Naložbena vrzel“ v Evropi

(realne bruto investicije v osnovna sredstva, EU-28, cene iz leta 2013, v mrd. EUR)

 

2. Naložbeni načrt za Evropo

 

3. Od kod prihaja denar?


4. Potencial naložbenega načrta



[1]Na ravni EU ni skupne opredelitve podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. MSP so opredeljena kot podjetja z manj kot 250 zaposlenimi, pri sklicevanju na podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo pa se na splošno navajajo podjetja s številom zaposlenih med 250 in 3 000.

IP/14/2128

Kontakti za stike z mediji

Annikky LAMP (+32 2 295 61 51)
Margaritis SCHINAS (+ 32 2 296 05 24)
Mina ANDREEVA (+32 2 299 13 82)
Vandna KALIA (+32 2 299 58 24)

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar