Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 15. januarja 2011

Krepitev odziva EU na radikalizacijo in nasilni ekstremizem

Teroristična in nasilna ekstremistična dejanja v porastu in vedno bolj ogrožajo varnost znotraj EU. Teh dejanj danes ne izvajajo le organizirane skupine, temveč tudi vedno več manjših skupin ali celo samotarskih napadalcev, vzgibi zanje pa so zelo različni. Zaradi pogostejše uporabe spletnih orodij in družbenih medijev za novačenje in širjenje propagande je nasilna dejanja težje predvideti in odkriti. Poleg tega vedno več Evropejcev potuje v tujino, kjer se usposabljajo in borijo v območjih spopadov. S tem vedno bolj utrjujejo svoje radikalno stališče, kar lahko ob njihovi vrnitvi iz konfliktnega območja ogroža našo varnost.

Evropska komisija je danes sprejela sporočilo, ki opredeljuje deset področij, na katerih naj bi države članice in EU okrepile svoje ukrepe za preprečevanje vseh vrst ekstremizma, ki vodi v nasilje, ne glede na to, kdo ga podpira. Predlagani ukrepi zajemajo ustanovitev evropskega vozlišča znanja, ki bo zajemalo strokovno znanje o nasilnem ekstremizmu, razvoj usposabljanja za delavce na terenu in finančno podporo za projekte, ki za boj proti teroristični propagandi uporabljajo moderno komunikacijsko orodje in družbene medije. Države članice naj bi vzpostavile programe za podporo članom ekstremističnih skupin, da opustijo nasilje in temeljno ideologijo. Mreža EU za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), ki jo le leta 2011 ustanovila Komisija in združuje 700 strokovnjakov in delavcev na terenu iz vse Evrope, po dveletnem delu predstavlja deset priporočil.

„Nobena država ni varna pred nasilnim ekstremizmom. Kljub temu pa večina držav članic ni pripravljenih, da se soočijo z vedno večjo grožnjo. Potrebujemo solidne preventivne ukrepe za boj proti vsem oblikam ekstremizma. Naš cilj je spodbuditi prizadevanja držav članic pri preprečevanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter zagotoviti instrument za preventivne ukrepe v Evropi,“ je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.

Zaščita državljanov pred temi grožnjami zahteva pristop, ki vključuje številne partnerje na lokalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Da bi Komisija podprla prizadevanja držav članic v boju proti radikalizaciji, se je osredotočila na naslednjih deset področij delovanja:

  • razvoj celostnih nacionalnih strategij. Države članice se spodbuja, da vzpostavijo ustrezne okvire, v katere bodo vključene nevladne organizacije, delavci na terenu, varnostne službe in strokovnjaki s tega področja, s čimer bosta olajšana razvoj in izvajanje ukrepov za učinkovitejše preprečevanje nasilnega ekstremizma in terorizma;

  • oblikovanje evropskega vozlišča znanja v naslednjem letu, da se opredelijo in razširijo najboljše prakse ter oblikuje raziskovalni program. Zagotavljalo bo informacije za evropske, nacionalne in lokalne oblikovalce politike ter koordiniralo pobude za preprečevanje radikalizacije znotraj in zunaj EU. Komisija bo v obdobju 2014–2017 namenila do 20 milijonov EUR za vozlišče znanja in druge centralno vodene dejavnosti v zvezi s preprečevanjem radikalizacije, vključno z dejavnostmi RAN in podporo izhodnim programom v državah članicah;

  • nadgradnja mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), da se okrepi njena vloga, in po potrebi sposobnost priprave praktičnih smernic za države članice (na zahtevo slednjih);

  • razvoj in lajšanje usposabljanja delavcev na terenu, ki delajo s posamezniki ali skupinami, izpostavljenimi tveganju. To usposabljanje ni namenjeno le osebju organov pregona in zaporniškemu osebju, ampak tudi na primer socialnim delavcem, pedagogom in zdravstvenim delavcem, da pridobijo znanje o procesu radikalizacije in o tem, kako se nanjo odzvati;

  • zagotovitev podpornih programov za deradikalizacijo in umik iz nasilja, namenjenih članom ekstremističnih skupin, (izhodne strategije) v vseh državah EU. Čeprav so ti programi učinkoviti, v veliki večini držav članic trenutno niso na voljo. Pri tej vrsti dela največ rezultatov obrodi sodelovanje med različnimi akterji iz zadevnih sektorjev, zlasti sodelovanje z družinami in člani skupnosti, ki so v stiku z nasilnimi ekstremisti. Komisija zagotavlja smernice pri oblikovanju izhodnih programov, kadar se zanje zaprosi, in organizira usposabljanje za delavce na terenu, ki sodelujejo pri izhodnih strategijah. V preteklosti je Komisija za projekte za deradikalizacijo porabila približno 10 milijonov EUR iz sredstev programa ISEC. S temi sredstvi je financirala številne projekte za izboljšanje znanja o procesu radikalizacije in oblikovanju učinkovitih preventivnih ukrepov;

  • tesnejše sodelovanje s civilno družbo in zasebnim sektorjem, da se obravnavajo tveganja, ki pretijo na spletu. Ekstremistične vsebine in propaganda so zlahka dostopne na spletu prek forumov za razpravljanje, družbenih medijev, blogov itd. Prizadevati si je treba ne le za prepoved ali odstranitev nezakonitih vsebin, ampak tudi za oblikovanje sporočil, ki izpodbijajo ekstremistično propagando. Sporočila, ki jih prispevajo skupine znotraj skupnosti, državljani, žrtve in nekdanji ekstremisti, imajo lahko veliko moč. Komisija predlaga, da se ustanovi forum s ključnimi akterji iz sektorja, ki bi razpravljali o možnostih za tesnejše sodelovanje ter podporo oblikovanju in razširjanju protipropagande;

  • prispevek žrtev. Glas žrtev je močno orodje za preprečevanje radikalizacije in umik iz nasilja, vendar le, če so žrtve pripravljene deliti svojo zgodbo in če imajo zagotovljeno potrebno podporo. Komisija bo še naprej podpirala združenja in skupine žrtev, vključno z zagotavljanjem sredstev za projekte, ki lajšajo komunikacijo in krepijo ozaveščanje;

  • spodbujanje mladih, da začnejo kritično razmišljati o ekstremističnih sporočilih. Izobraževanje in osebne izmenjave med mladimi so ključna področja, ki mlade spodbujajo h kritičnemu odnosu do ekstremističnih nazorov in sporočil ter razkrivajo pomanjkljivosti takšne propagande. Komisija bo spodbujala lokalne skupnosti in skupine, ki delajo z nekdanjimi nasilnimi ekstremisti in žrtvami ekstremizma, saj lahko ti najbolje opišejo na primer, kakšno je življenje v vojni in taborih za urjenje teroristov;

  • povečanje števila raziskav o trendih radikalizacije. Sredstva EU bodo še vedno na voljo, da se razišče, kako in zakaj se posamezniki radikalizirajo ali deradikalizirajo, ter ugotovi, kakšno vlogo imajo na primer pri tem ideologija, nove metode novačenja prek interneta in vzorniki;

  • tesnejše sodelovanje s partnerskimi državami zunaj EU. Tveganje za radikalizacijo se ne zaustavi na mejah EU. Komisija in visoka predstavnica bosta z namenom preprečevanja radikalizacije še naprej sodelovali s tretjimi državami ter tako omogočali financiranje iz sredstev EU za usposabljanje ali podporo medijem in drugim osrednjim pobudam za boj proti radikalizaciji. Strategije za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma bi bilo treba vključiti v orodja in instrumente razvojnega sodelovanja.

    Poleg tega Komisija danes objavlja Zbirko pristopov in praks za preprečevanje in boj proti radikalizaciji, ki jo je razvila RAN. Ta zajema skop osmih pristopov strokovnjakov s področja preprečevanja radikalizacije, od katerih je vsak podprt s številnimi izbranimi praksami in projekti. Namen te zbirke je, da dodatno podpre predlagane ukrepe, opisane v tem sporočilu.

Ozadje

Boj proti radikalizaciji že od leta 2005 sledi smernicam iz Strategije EU za boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem (nazadnje revidirana leta 2008). Strategija upošteva dejstvo, da so za zagotavljanje varnosti pristojne države članice. Vsebuje skupne standarde in ukrepe za preprečevanje radikalizacije in novačenja za terorizem, ki so strnjeni v tri ključna poglavja:

  • onesposobitev delovanja posameznikov in mrež, ki novačijo za terorizem;

  • zagotovitev, da večinsko javno mnenje prevlada nad ekstremističnimi nazori;

  • odločnejše uveljavljanje varnosti, pravice, demokracije in možnosti za vse.

Današnje sporočilo upošteva sklepe Sveta, sprejete junija 2013, in bo prispevalo k reviziji Strategije EU za boj proti radikalizaciji, ki bo potekala leta 2014.

Evropska komisija že podpira prizadevanja držav članic za preprečevanje nasilnega ekstremizma in boj proti njemu. Komisija je ob spoznanju, da je radikalizacijo najlažje omejiti na ravni, ki je najbližje ranljivim posameznikom v najbolj prizadetih skupnostih, septembra 2011 ustanovila mrežo EU za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN).

RAN po celi EU podpira delavce na terenu, ki so vključeni v preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma, ter lajša izmenjave izkušenj in najboljših praks med njimi. Vodilne strokovnjake in delavce na terenu združuje v osem delovnih skupin, in sicer: policija in organi pregona, prispevek žrtev terorizma, internet in družbeni mediji, preprečevanje radikalizacije, deradikalizacija, zapor in pogojni odpust, zdravje, ter notranja in zunanja razsežnost ukrepov (MEMO/13/40).

Uporabne povezave

Link to Communication

Spletišče komisarke Cecilije Malmström

Spremljajte komisarko Cecilio Malmström na Twitterju

Spletišče mreže EU za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN)

Spremljajte GD za notranje zadeve na Twitterju

Kontakti :

Michele Cercone (+32 22980963)

Tove Ernst (+32 22986764)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website