Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - sporočilo za medije

Jesenska gospodarska napoved 2014: počasno okrevanje z zelo nizko inflacijo

Bruselj, 04 november 2014

V jesenski napovedi Evropska komisija napoveduje šibko gospodarsko rast do konca leta tako v EU kot tudi v območju evra. Realna rast BDP naj bi v letu 2014 znašala 1,3 % v EU in 0,8 % v območju evra. Ob izboljšanju zunanjega in domačega povpraševanja naj bi se rast v letu 2015 počasi okrepila, in sicer na 1.5 % v EU in 1,1 % v območju evra. V letu 2016 se pričakuje nadaljnja pospešitev gospodarske aktivnosti na 2,0 % oz. 1,7 %, poganjali pa jo bodo krepitev finančnega sektorja (po celoviti oceni Evropske centralne banke in nadaljnjem napredku pri vzpostavljanju bančne unije) ter nedavne strukturne reforme, ki so začele dajati rezultate.

Jyrki Katainen, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je povedal: „Razmere na področju gospodarstva in zaposlovanja se ne izboljšujejo dovolj hitro. Evropska komisija se zavezuje, da bo uporabila vse razpoložljive instrumente in sredstva, da bi se v Evropi ustvarilo več delovnih mest in spodbudila rast. Predlagali bomo naložbeni načrt v vrednosti 300 milijard evrov, namenjen spodbuditvi in ohranjanju gospodarskega okrevanja. Pospešitev naložb je temelj gospodarskega okrevanja.“

Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dejal: „ Ena sama, preprosta rešitev za izzive, s katerimi se evropsko gospodarstvo sooča, ne obstaja. Ukrepati je treba na treh področjih, in sicer si je treba prizadevati za verodostojne fiskalne politike, ambiciozne strukturne reforme ter nujne javne in zasebne naložbe. Vsi moramo prevzeti odgovornost, tako v Bruslju kot tudi v nacionalnih prestolnicah in regijah, da bo mogoče pospešiti rast in znatno spodbuditi zaposlovanje naših državljanov.“

Okrevanje gospodarstva, ki se je začelo v drugem četrtletju leta 2013, je še vedno krhko, gospodarski zagon v številnih državah članicah pa šibek. Zaupanje je manjše kot spomladi, kar odraža rastoča geopolitična tveganja in manj ugodne obete v svetovnem gospodarstvu. Kljub spodbudnim finančnim pogojem bo gospodarsko okrevanje v letu 2015 počasno, saj posledice krize le postopoma izzvenevajo ob še vedno visoki brezposelnosti in zadolženosti ter nizki izkoriščenosti zmogljivosti. Nedavna celovita ocena Evropske centralne banke je zmanjšala negotovost glede trdnosti bančnega sektorja, izboljšanje pogojev financiranja pa bi moralo pripomoči k oživitvi gospodarske dejavnosti. Nadaljnja krepitev rasti v letu 2016 naj bi temeljila na večjem domačem in tujem povpraševanju ter nadaljevanju izvajanja zelo prilagodljive monetarne politike, povezane z nizkimi stroški financiranja.

V letu 2014 bodo po pričakovanjih razlike v rasti držav članic še vedno precejšnje, in sicer se bodo stopnje rasti gibale med –2,8 % (Ciper) in 4,6 % (Irska). Vendar naj bi se v naslednjih dveh letih razlike v rasti zmanjšale. V letih 2015 in 2016 bodo v skladu z napovedmi vse države EU zabeležile pozitivno rast. To velja tudi za države, v katerih bo opaznejši zapozneli učinek že izvedenih reform.

Počasno vračanje skromne gospodarske rasti

Okrevanje evropskega gospodarstva se zdi šibko v primerjavi z okrevanjem drugih razvitih gospodarstev in okrevanjem po finančnih krizah v preteklosti, čeprav je bilo tudi v teh drugih primerih običajno počasno in krhko. V obdobju, ki ga zajema napoved, bodo zelo prilagodljiva monetarna politika, napredek na področju zmanjševanja bremena zasebnega dolga in na splošno nevtralna fiskalna naravnanost ugodno vplivali na domače povpraševanje. Zasebne naložbe bodo predvidoma postopno okrevale, k temu pa bodo pripomogli tudi boljši obeti na strani povpraševanja in učinki dohitevanja, čeprav bodo obsežne neizkoriščene zmogljivosti v začetku predstavljale oviro. Zasebna potrošnja naj bi se v letih 2015 in 2016 zmerno povečala. K temu bodo pripomogle nizke cene primarnih proizvodov in povečevanje razpoložljivih dohodkov, poleg tega naj bi se medtem postopoma izboljšale razmere na trgu dela. K rasti naj bi nekoliko prispevala javna poraba. Glede na zmerno krepitev svetovne trgovine bo prispevek neto izvoza k rasti BDP v prihodnjih letih verjetno zelo majhen.

Pogoji na trgu dela se bodo le počasi izboljševali

Ustvarjanje delovnih mest je zmerno, stopnje brezposelnosti pa so se le nekoliko spustile z najvišje ravni. Ker se pričakuje, da bo gospodarska rast zagon pridobivala postopoma, naj bi znatnejše izboljšanje na trgu dela nastopilo ob koncu obdobja, ki ga zajema napoved. Stopnja brezposelnosti naj bi se leta 2016 v EU znižala na 9,5 %, v območju evra pa na 10,8 %.

V državah članicah se je leta 2014 nadaljeval trend zniževanja inflacije, ki je bil posledica nižjih cen primarnih proizvodov in znatnega gospodarskega upada. Inflacija bo v letu 2014 predvidoma ostala zelo nizka. S postopno krepitvijo gospodarske aktivnosti in rastjo plač naj bi se inflacija povečala, k temu pa bo pripomogel tudi nedaven padec vrednosti evra. Po napovedih bo inflacija v EU znašala 0,6 % v letu 2014, 1,0 % v letu 2015 in 1,6 % v letu 2016. Inflacija, merjena z indeksom HICP, bo v območju evra predvidoma znašala 0,5 % letos in 0,8 % v letu 2015, nato pa se bo v letu 2016 povečala na 1,5 % .

Javnofinančni primanjkljaji naj bi se še naprej zmanjševali. Delež primanjkljaja v BDP se bo v tem letu predvidoma še naprej zmanjševal tako v EU kot tudi v območju evra, vendar počasneje kot v letu 2013, in sicer se bo znižal na 3,0 % v EU ter na 2,6 % v območju evra. Javnofinančni primanjkljaji naj bi se po napovedih v naslednjih dveh letih še naprej zmanjševali, k temu pa naj bi pripomogla krepitev gospodarske aktivnosti. Naravnanost fiskalne politike bo v letih 2014 in 2015 predvidoma skoraj nevtralna. Delež javnega dolga v BDP bo predvidoma najvišji naslednje leto, in sicer naj bi v EU znašal 88,3 %, v območju evra pa 94,8 % (v skladu z opredelitvijo iz Evropskega sistema računov iz leta 2010).

Tveganja v zvezi z napovedmi so pretežno negativna

Še vedno prevladujejo tveganja, da bo rast nižja od napovedane, in sicer zaradi geopolitičnih napetosti, krhkosti finančnih trgov in tveganja nepopolnega izvajanja strukturnih reform. Tveganja v zvezi z napovedmi za inflacijo ostajajo uravnotežena.

Več informacij:

http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/forecasts/2014_autumn_forecast_en.htm

Spremljajte GD ECFIN na Twitterju: @ecfin


IP/14/1362

Kontakti za stike z mediji

Schinas Margaritis (+32 2 296 05 24)
Andreeva Mina (+32 2 299 13 82)

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar