Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 23. oktobra 2014

Študija potrdila milijardne izgube zaradi primanjkljaja DDV

Po podatkih najnovejše študije v zvezi s primanjkljajem DDV, ki jo je Komisija objavila danes, je bilo v letu 2012 zaradi neizpolnjevanja predpisov ali opustitve pobiranja davkov izgubljenih približno 177 milijard evrov prihodkov. To ustreza 16 % skupnih pričakovanih prihodkov iz DDV 26 držav članic1. Študija navaja podrobne podatke o razliki med zneskom dolgovanega DDV in zneskom, ki je bil v letu 2012 dejansko pobran v 26 državah članicah. Vključuje tudi posodobljene podatke za obdobje 2009–2011, ki so odraz izboljšane metodologije. Poleg tega so predstavljene glavne težnje, ki botrujejo primanjkljaju DDV, ter analiza učinka gospodarskih razmer in strateških odločitev na prihodke iz naslova DDV.

Komisar za obdavčenje Algirdas Šemeta je dejal: „Primanjkljaj DDV v bistvu označuje učinkovitost – oziroma neučinkovitost – ukrepov izvrševanja zakonodaje, ki ureja DDV, in njenega spoštovanja v EU. Današnji podatki kažejo, da je na tem področju še veliko nedokončanega. Države članice si ne morejo privoščiti tako obsežnih izgub prihodkov. Odločno morajo ukrepati za izterjavo tega javnega denarja. Komisija ne bo odstopila od temeljite reforme, s katero bi sistem DDV postal trdnejši, učinkovitejši in manj dovzeten za goljufije.“

Primanjkljaj DDV pomeni razliko med pričakovanimi prihodki iz naslova DDV in zneskom DDV, ki ga nacionalni organi dejansko poberejo. Čeprav je neizpolnjevanje predpisov vsekakor najpomembnejši razlog za ta izpad dohodka, pa primanjkljaja DDV ne povzročajo samo goljufije. Primanjkljaj je med drugim tudi posledica stečajev, plačilne nesposobnosti, statističnih napak, zamud pri plačilih in izogibanja plačilu.

Leta 2012 je bil najmanjši primanjkljaj DDV zabeležen na Nizozemskem (5 % pričakovanih prihodkov), Finskem (5 %) in v Luksemburgu (6 %). Največji primanjkljaj so imele Romunija (44 % pričakovanih prihodkov iz DDV), Slovaška (39 %) in Litva (36 %). V enajstih državah članicah se je med letoma 2011 in 2012 primanjkljaj DDV zmanjšal, v petnajstih pa povečal. Največje izboljšanje je med letoma 2011 in 2012 zabeležila Grčija (primanjkljaj je zmanjšala z 9,1 milijarde evrov na 6,6 milijarde evrov). Kljub temu ostaja ena od držav članic z velikim primanjkljajem DDV (33 %).

Ozadje

Študijo primanjkljaja DDV financira Komisija v okviru svojih dejavnosti za reformo sistema DDV v Evropi ter za zajezitev davčnih goljufij in utaj. Za odpravljanje primanjkljaja DDV je potreben večstranski pristop.

Najpomembnejši pri tem so odločnejši ukrepi proti utajam in strožje izvrševanje na nacionalni ravni. S prenovo sistema DDV iz decembra 2011 so že bila zagotovljena pomembna orodja za boljšo zaščito pred goljufijami na področju DDV (glej IP/11/1508). Mehanizem za hiter odziv, sprejet junija 2013, državam članicam na primer omogoča, da se veliko hitreje in učinkoviteje odzivajo na nenadne obsežne primere goljufij na področju DDV (glej IP/12/868).

Enostavnejši je sistem, lažje davkoplačevalci spoštujejo pravila. Zato si Komisija dejavno prizadeva, da bi poenostavila sistem DDV za podjetja v Evropi. Novi ukrepi za elektronsko izstavljanje računov in posebne določbe za mala podjetja, so na primer začeli veljati leta 2013 (glej IP/12/1377). Prav tako bo predlagani standardni obračun DDV (glej IP/13/988) bistveno zmanjšal upravno breme za čezmejna podjetja. 1. januarja 2015 bo začelo veljati načelo „vse na enem mestu“ za podjetja, ki ponujajo elektronske storitve in telekomunikacije. To naj bi pripomoglo k boljšemu izpolnjevanju predpisov, saj bo bistveno poenostavilo postopke v zvezi z DDV za ta podjetja in jim omogočilo, da vložijo en sam obračun DDV za vse svoje dejavnosti v celotni EU (glej IP/12/17).

Če želijo države članice zmanjšati primanjkljaj DDV, morajo modernizirati nacionalne uprave, pristojne za DDV. Poročilo o postopkih za pobiranje in nadzor DDV na primer, ki je bilo objavljeno februarja 2014 (glej EXME 14/12.02), govori o potencialnih ukrepih za izboljšanje postopkov v vseh državah članicah, ki bi se lahko sprejeli v okviru lastnih virov sredstev EU.

Navsezadnje morajo države članice prenoviti svoje davčne sisteme, tako da bodo spodbujali izpolnjevanje predpisov, odvračali od utaj in izogibanja plačevanju davkov ter izboljšali učinkovitost pobiranja davkov. Komisija je v svojih priporočilih za posamezne države članice dala jasne smernice o tem.

Koristne povezave

Celotno poročilo je na voljo na naslednji spletni strani:
http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/publications/studies/index_en.htm.

Več o tem lahko preberete v sporočilu MEMO/14/602.

Domača stran komisarja Algirdasa Šemete:
http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/semeta/index_en.htm.

Spremljajte evropskega komisarja Algirdasa Šemeto na Twitterju: @ASemetaEU

Kontakti:

Emer Traynor (+32 22921548)

Franck Arrii (+32 22972221)

Za javnost: Europe Direct po telefonu 00 800 6 7 8 9 10 11 ali po e-pošti

Priloga 1: Ocene primanjkljaja DDV po državah članicah

Razpredelnica 3.1, ocene primanjkljaja, 2011–2012

2011

2012

Država

Prihodki

Teoretični DDV

Primanjkljaj DDV

Primanjkljaj DDV v %

Prihodki

Teoretični DDV

Primanjkljaj DDV

Primanjkljaj DDV v %

AT

23,447

27,009

3,563

13 %

24,563

27,807

3,244

12 %

BE

26,019

29,669

3,650

12 %

26,896

29,887

2,991

10 %

BG

3,362

4,434

1,073

24 %

3,739

4,697

957

20 %

CZ

11,246

13,602

2,356

17 %

11,377

14,644

3,267

22 %

DE

189,920

211,834

21,914

10 %

194,040

215,997

21,957

10 %

DK

23,870

25,916

2,047

8 %

24,422

26,563

2,141

8 %

EE

1,363

1,577

214

14 %

1,508

1,763

255

14 %

ES

56,009

68,913

12,904

19 %

56,125

68,537

12,412

18 %

FI

17,020

17,913

893

5 %

17,640

18,545

905

5 %

FR

140,558

163,417

22,859

14 %

142,499

168,082

25,583

15 %

GR

15,028

24,213

9,185

38 %

13,713

20,364

6,651

33 %

HU

8,516

11,252

2,736

24 %

9,084

12,055

2,971

25 %

IE

9,755

11,093

1,338

12 %

10,219

11,482

1,263

11 %

IT

98,456

143,916

45,460

32 %

95,473

141,507

46,034

33 %

LT

2,444

3,820

1,377

36 %

2,521

3,957

1,436

36 %

LU

2,792

2,937

145

5 %

3,064

3,268

204

6 %

LV

1,374

2,186

812

37 %

1,570

2,389

818

34 %

MT

520

733

213

29 %

536

777

241

31 %

NL

41,610

43,255

1,645

4 %

41,699

43,699

2,000

5 %

PL

29,843

36,798

6,955

19 %

27,881

37,198

9,317

25 %

PT

14,265

16,083

1,819

11 %

13,995

15,223

1,228

8 %

RO

11,412

20,382

8,970

44 %

11,212

20,053

8,841

44 %

SE

36,631

38,043

1,412

4 %

37,861

40,748

2,886

7 %

SI

2,996

3,277

282

9 %

2,889

3,160

270

9 %

SK

4,711

7,015

2,304

33 %

4,328

7,114

2,787

39 %

UK

130,683

145,724

15,041

10 %

142,943

159,501

16,557

10 %

Skupaj

(EU-26)

903,848

1,075,015

171,167

16 %

921,798

1,099,018

177,220

16 %

Viri: Eurostat (prihodki); lastni izračuni. Zneski so v milijonih evrov, razen če je navedeno drugače. Zneski za države, ki ne uporabljajo evra, so iz nacionalne valute preračunani z uporabo povprečnega deviznega tečaja za evro (vir: Eurostat).

1 :

V posodobljene podatke naj bi bila zajeta tudi Ciper in Hrvaška, toda to ni bilo mogoče, saj Ciper še ni dokončal uvajanja sprememb v nacionalne račune, prav tako pa ni bila dokončana priprava razpredelnic porabe za Hrvaško.


Side Bar