Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Strasbourg, 21. oktobra 2014

Komisija sprejela podrobna pravila o prispevkih bank v sklade za reševanje

Evropska komisija je danes sprejela delegirani akt in osnutek predloga izvedbenega akta Sveta v zvezi z izračunom prispevkov bank v nacionalne sklade za reševanje oziroma v enotni sklad za reševanje (IP/13/674).

Podpredsednik Komisije Michel Barnier, odgovoren za notranji trg in storitve, je povedal: „V odziv na finančno krizo smo si močno prizadevali za izboljšanje finančnega sistema, tako da bi banke v primeru težav same nosile stroške, ne pa da bi za njihovo reševanje plačevali davkoplačevalci. Danes sprejeta podrobna pravila o skladih za reševanje, ki se bodo financirali s prispevki bančnega sektorja, so pomemben korak v tej smeri. Izbrani pristop je pravičen, saj bo vsaka banka prispevala v skladu s svojo velikostjo in profilom tveganja. Je tudi sorazmeren, saj se za najmanjše banke uporablja posebna, prilagojena ureditev za prispevke. Poleg tega bodo ta nova pravila zagotovila pogoje za delovanje enotnega sklada za reševanje, ključnega elementa bančne unije“.

Z danes sprejetima besediloma je Komisija izpolnila nalogo, ki so ji jo naložili Evropski parlament in države članice, v zvezi z določitvijo metodologije za prispevke bank, da se bodo dosegle ciljne ravni za sklade za reševanje, določene v direktivi o sanaciji in reševanju bank (direktiva BRRD) ter v uredbi o enotnem mehanizmu za reševanje (SRM).

Da bi se zagotovila razpoložljivost podpore pri financiranju na srednji rok, tako da lahko banka med prestrukturiranjem še naprej posluje, bodo organi za reševanje potrebovali likvidnost. Direktiva BRRD zato vzpostavlja nacionalne sklade za reševanje, v katere bodo morale prispevati vse banke. Ciljna raven sredstev v teh skladih je vsaj 1 % zneska vseh kritih vlog vseh institucij, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti na ozemlju države članice, in mora biti dosežena do 31. decembra 2024. V bančni uniji bo enotni mehanizem za reševanje prav tako imel ciljno raven sredstev v višini vsaj 1 % zneska kritih vlog vseh institucij z dovoljenjem v območju evra.

1. Delegirani akt o dopolnitvi direktive o sanaciji in reševanju bank

Ta delegirani akt določa, koliko bo morala posamezna banka vsako leto vplačati v sklad za reševanje glede na svojo velikost in profil tveganja, in sicer podrobno določa naslednje:

(i) fiksni del prispevka, ki temelji na obveznostih institucije (brez kapitala in zajamčenih vlog), kot izhodišče za določitev prispevka – večja kot bo banka, večji bo tako fiksni del prispevka;

(ii) kako se osnovni prispevek prilagodi glede na tveganje, ki ga predstavlja posamezna institucija. Predlog vsebuje vrsto kazalnikov tveganja, na podlagi katerih se bo določila raven tveganja posamezne institucije.

Poleg tega je v delegirani uredbi uporabljeno načelo sorazmernosti, saj predvideva posebno pavšalno ureditev za manjše banke. To načelo upošteva dejstvo, da so dejavnosti manjših institucij v večini primerov manj tvegane in je zanje manj verjetno, da bodo črpale sredstva iz skladov za reševanje. Banke, ki predstavljajo 1 % bilančne vsote, bi plačale 0,3 % skupnih prispevkov (v območju evra).

2. Osnutek predloga za izvedbeni akt Sveta

Komisija je za finančne institucije v bančni uniji pripravila predlog izvedbenega akta Sveta, s katerim bi se določila metodologija za izračun prispevkov na podlagi enakih kazalnikov tveganja, kot se uporabljajo v delegiranem aktu, sprejetem danes.

V tem osnutku je metodologija prilagojena posebnostim enotnega sistema prispevkov, ki se zbirajo v skladu na podlagi ciljne ravni za Evropo. Enotni sklad za reševanje bo vzpostavljen s prispevki bank, za kar bo potrebno osem let, v tem prehodnem obdobju pa bo sestavljen iz nacionalnih skladov.

Ozadje:

Komisija je v skladu s členom 103(7) in (8) direktive o reševanju in sanaciji bank (BRRD) pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da bi se določila podrobna pravila za vseh 28 držav članic, tako da bodo lahko njihovi organi za reševanje izračunali prispevke bank v sklade za reševanje.

V bančni uniji (MEMO/14/294) bo nacionalne sklade za reševanje, vzpostavljene s 1. januarjem 2015 na podlagi BRRD, 1. januarja 2016 nadomestil enotni sklad za reševanje, skladi pa bodo združeni postopoma.

V skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 (uredba o enotnem mehanizmu za reševanje (SRM)) mora odbor, kot edini organ za reševanje v bančni uniji, vsako leto izračunati posamezne prispevke institucij, za katere se uporablja SRM.

Odbor bo uporabljal delegirano uredbo Komisije in izvedbeni akt Sveta, ki vsebujeta določbe, specifične za skupni sklad, vzpostavljen na evropski ravni.

Ker je Komisija na podlagi SRM pooblaščena za sprejetje predloga izvedbenega akta Sveta šele po 1. novembru 2014, je danes sprejela osnutek predloga izvedbene uredbe Sveta.

Naslednji koraki

Svet in Parlament imata pravico, da delegiranemu aktu nasprotujeta v treh mesecih od njegovega sprejetja, to obdobje pa se lahko podaljša za nadaljnje tri mesece.

Komisija bo predlog izvedbenega akta Sveta uradno sprejela po 1. novembru. Svet bo moral o predlogu razpravljati in ga sprejeti do konca leta.

Glej tudi MEMO/14/597.

Več informacij

http://ec.europa.eu/internal_market/finances/banking-union/single-resolution-mechanism/index_en.htm

Kontakti:

Chantal Hughes (+32 22964450)

Audrey Augier (+32 22971607)

Carmel Dunne (+32 22998894)

Za javnost: Europe Direct po telefonu 00 800 67891011 ali po e­pošti


Side Bar