Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 19. septembra 2014

Sredstva EU za boljše napovedovanje vulkanske aktivnosti

Na sliki: Baldur Bergsson, član projekta FUTUREVOLC, ki ga financira EU, med merjenjem plina na polju lave Holuhraun, na Islandiji. Sliko visoke kakovosti je mogoče prenesti prek te povezave.

Vulkanske izbruhe je zelo težko predvideti. Zaradi povečane potresne aktivnosti na islandskem vulkanu Bárðarbunga in toka lave na bližnjem Holuhraunu strokovnjaki skrbno spremljajo in analizirajo obsežne podatke, ki se zbirajo na tem območju.

Številni islandski vulkani so pokriti z ledom, kar pogosto prispeva k eksplozivnim izbruhom z veliko količino pepela, kakršen je bil izbruh vulkana Eyjafjallajökull aprila 2010. Eyjafjallajökull je bruhal velike oblake vulkanskega pepela, ki so se širili nad severno Evropo in zaradi odpovedanih letov povzročili velike stroške letalskim družbam, okoli 10 milijonom potnikom pa otežili potovanje. Finančna škoda je po ocenah znašala 3,9 milijarde evrov.

Zdaj so razmere drugačne. Od izbruha vulkana Eyjafjallajökull EU financira raziskave, ki naj bi omogočile bolj natančno in pravočasno opozarjanje. Cilj novih pristopov, ki se uporabljajo v teh projektih, je, da se organom civilne zaščite in gospodarsko pomembnim poslovnim skupinam, kot so letalski prevozniki, omogoči več časa za učinkovit odziv, ki bi pripomogel k zaščiti življenj in zmanjšanju škode za evropsko gospodarstvo.

Tak primer je projekt FUTUREVOLC. Od njegovega začetka oktobra 2012 so raziskovalci obstoječo mrežo dopolnili z detektorji vulkanskega plina, infrazvočnimi senzorji, visokoločljivostnimi kamerami, seizmometri in senzorji za zaznavanje premikanja tal na vulkansko najbolj aktivnih območjih Islandije. Veliko teh dodatnih senzorjev, ki so povezani v mobilna omrežja, je mogoče prestavljati na območja aktivnosti, kadar je to potrebno, s čimer podpirajo stalno mrežo.

Novi monitorji, kot so seizmometri, lahko zaznavajo majhne premike (tresenje tal), ki lahko kažejo na premikanje magme proti zemeljski površini ali poplave zaradi iztekanja magme pod ledom. Take poplave resno ogrožajo lokalne prebivalce in infrastrukturo.

K zaznavanju majhnih premikov lahko pripomorejo tudi dodatne naprave GPS in satelitski podatki. Na vulkanu Bárðarbunga so se uporabili za ocenitev obsega magme, ki se je pojavila v zemeljski skorji do 10 km pod površjem.

Projekt se osredotoča tudi na spremljanje izbruhov na površini: na primer na merjenje nevarnih plinov in pretoka lave. Iz informacij je mogoče razbrati, kako verjetno je, da se bo vulkanska aktivnost razvila v izbruh, podoben tistemu iz leta 2010.

Projektna skupina je julija islandski mreži dodala tri talne infrardeče kamere za odkrivanje silikatnih delcev v vulkanskem pepelu. V okviru projekta so preizkusili tudi na letalo nameščen senzor, ki je zaznal pepel enega od islandskih vulkanov, ki so ga odvrgli iz zraka nad francoskim Biskajskim zalivom. Senzor, ki uporablja multispektralne kamere za razlikovanje med silikatnimi delci in delci ledu, je pepel zaznal z razdalje 60 kilometrov. Če bi Bárðarbunga izbruhnil, bi skupina isti senzor lahko uporabila za spremljanje uhajanja pepela.

V kombinaciji z meteorološkimi podatki in naprednimi tehnikami modeliranja bodo rezultati projekta FUTUREVOLC pripomogli k boljšemu napovedovanju širjenja pepela, je povedal koordinator projekta Freysteinn Sigmundsson z islandske univerze.

Raziskave v okviru projekta FUTUREVOLC bodo vključene v delo Skupine za opazovanje Zemlje (GEO), del evropskega prispevka k svetovnim prizadevanjem za boljše napovedovanje vulkanske aktivnosti.

Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je povedala: „Vulkanska aktivnost lahko vpliva na tisoče evropskih državljanov, ki živijo v bližini aktivnih vulkanov ali pa precej kilometrov stran. Novi evropski program za raziskave Obzorje 2020, katerega proračun znaša 80 milijard evrov, bo še naprej zagotavljal podporo za tovrstne raziskave v korist vseh Evropejcev.“

Satelitski nadzor

EVOSS je še en primer raziskav na področju vulkanske aktivnosti, ki jih financira EU. V njegovem okviru je bil razvit nov satelitski sistem za samodejno odkrivanje in nadzorovanje bruhajočih vulkanov po vsem svetu. „Oblak“ specializiranih računalniških strežnikov nato v realnem času samodejno posreduje podatke ustreznim organom civilne zaščite.

Sistem opravlja meritve izbruhov na tri načine: z merjenjem vročine, ki se širi iz vulkana, pepela in plinov, ki uhajajo, ter fizičnih sprememb na zemeljski površini. Te meritve lahko znanstvenikom omogočijo boljše predvidevanje vulkanskega delovanja v prihodnosti – na primer, ali aktivnost narašča ali upada. EVOSS (European Volcano Observatory Space Services) deluje že v Evropi, Afriki in na vulkanskih otokih oceanov, ki ju obkrožajo.

Pravočasna opozorila

V okviru projekta VUELCO je bila opravljena študija o šestih vulkanih v Evropi in drugje po svetu. Privedla je do podatkovne zbirke o vulkanski aktivnosti in boljših modelov napovedovanja. Poleg tega projektna skupina razvija načine za izboljšanje komunikacije med vulkanologi in organi civilne zaščite. Namen tega je, da bi lokalne skupnosti bolje razumele znanstvene nasvete glede vulkanske aktivnosti in znale sprejeti ustrezne ukrepe. Drugi projekti v zvezi z vulkansko aktivnostjo, ki jih financira EU, vključujejo MED-SUV in MARsite.

Ozadje

FUTUREVOLC, ki ga EU podpira s šestimi milijoni evrov, združuje raziskovalce s 27 univerz, raziskovalnih organizacij, javnih organov ter družb iz Islandije, Irske, Italije, Združenega kraljestva, Švedske, Nemčije, Norveške, Švice, Francije in Nizozemske. Pri projektu EVOSS, za katerega je bilo namenjenih 2,9 milijona evrov, so sodelovali partnerji iz Francije, Belgije, Italije, Združenega kraljestva, Nemčije in Nizozemske. VUELCO je prejel 3,5 milijonov evrov sredstev, pri njem pa so sodelovali partnerji iz Združenega kraljestva, Španije, Italije, Nemčije, Mehike, Jamajke in Ekvadorja.

Oba projekta sta prejela sredstva v okviru sedmega okvirnega programa Evropske unije za raziskave in tehnološki razvoj (2007–2013).

Evropska unija je 1. januarja 2014 začela izvajati novi program za financiranje raziskav in inovacij, imenovan Obzorje 2020. V naslednjih sedmih letih bo skoraj 80 milijard evrov vloženih v raziskovalne in inovacijske projekte, s katerimi naj bi okrepili gospodarsko konkurenčnost Evrope in razširili meje človeškega znanja. Proračun EU, namenjen raziskavam, je usmerjen predvsem v izboljšanje vsakodnevnega življenja na področjih, kot so zdravje, okolje, promet, prehrana in energija. Poleg tega bodo raziskovalna partnerstva s farmacevtsko, letalsko in vesoljsko, avtomobilsko ter elektronsko industrijo spodbudila naložbe zasebnega sektorja, ki bodo okrepile prihodnjo rast in nastanek delovnih mest za visokokvalificirano delovno silo. Program Obzorje 2020 bo še bolj usmerjen v to, kako odlične zamisli preoblikovati v tržne izdelke, procese in storitve.

Več informacij

FUTUREVOLC: http://www.futurevolc.hi.is

Predstavitveni video o projektu FUTUREVOLC: http://www.youtube.com/watch?v=dmy_t7h5MwY

EVOSS: www.evoss-project.eu

VUELCO: http://www.vuelco.net/

MARsite: http://marsite.eu/

MED-SUV: http://med-suv.eu/

Spletišče programa Obzorje 2020: http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/

Kontakti:

Michael Jennings (+32 22963388) Twitter: @ECSpokesScience

Monika Wcislo (+32 22986595)

Za javnost: Europe Direct po telefonu 00 800 6 7 8 9 10 11 ali e-pošti


Side Bar