Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 17. oktobra 2013

Cilj EU dosežen predčasno: 100-odstotna pokritost s širokopasovno povezavo v Evropi.
Naslednji korak – hitra širokopasovna povezava za vse.

V Evropski uniji ima lahko zdaj vsako gospodinjstvo osnovno širokopasovno povezavo, saj je le-ta na voljo po vsej EU. Satelitske povezave so na voljo v vseh 28 državah, kar pomeni, da se lahko vsak Evropejec naroči na satelitsko internetno povezavo, vključno s tremi milijoni prebivalcev, ki nimajo dostopa do fiksnih in mobilnih širokopasovnih omrežij.

Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je danes pozdravila prelomno izpolnitev enega od glavnih ciljev Evropske digitalne agende:

„Moje vodilo je, da bi vsak Evropejec uporabljal digitalno tehnologijo. Zdaj ima dejansko to priložnost vsak Evropejec. Omrežja moramo še izboljšati in vsem ponuditi enako možnost dostopa, a dejstvo je, da ta možnost obstaja.“

„Zahvaljujoč dodatni pokritosti, ki jo nudi širokopasovno satelitsko omrežje, smo dosegli naš cilj širokopasovnega dostopa za vse v letu 2013. To je velik uspeh za evropske državljane.

Kako smo dosegli 100-odstotno pokritost?

FIKSNA (ADSL, VDSL, kabelsko omrežje, optični in bakreni vodi)

96,1 %

MOBILNA (2G, 3G, 4G)

99,4 %

SATELITSKA

100 %

Do konca leta 2012 je imelo 99,4 % gospodinjstev v EU dostop do osnovne fiksne ali mobilne širokopasovne povezave, vključno s 96,1 % gospodinjstev na podeželskih območjih. V preostalih 0,6 % (približno 3 milijoni državljanov) so se znašle številne družine in podjetja na odmaknjenih ali podeželskih območjih, kjer je uvedba fiksnih ali mobilnih širokopasovnih omrežij bolj zapletena in draga.

Komisarka Kroes je povedala:EU je tehnološko nevtralna, vendar je za prebivalce najbolj odmaknjenih območjih satelit dober način, da ostanejo povezani. Tako bo verjetno tudi v prihodnosti.“

Mnogi Evropejci ne vedo, da imajo možnost širokopasovne satelitske povezave. Zato je Neelie Kroes danes otvorila storitev broadbandforall.eu, ki jo je razvilo Evropsko združenje satelitskih operaterjev (ESOA). Ta storitev državljanom omogoča, da hitro preverijo svoje možnosti za širokopasovno satelitsko povezavo.

Obstaja 148 satelitov, ki Evropejcem zagotavljajo storitve. Najnižja mesečna naročnina za osnovne pakete je 10 evrov, najnižja mesečna naročnina za pakete, ki omogočajo hitrost 20 Mb/s, pa znaša 25 evrov. Satelitski krožniki v povprečju stanejo 350 evrov (v primeru vrhunskega naročniškega paketa so lahko cenejši).

Vendar pa je komisarka Kroes opozorila, da osnovna širokopasovna povezava ni dovolj, saj so za resnično povezano celino bistvenega pomena hitrejše širokopasovne povezave:

„Evropa potrebuje bliskovito hitro povezljivost. Pozabiti ne smemo nobenega podjetja in nobenega državljana. Dosegli smo pokritost z osnovno širokopasovno povezavo, vendar se moramo takoj osredotočiti na naložbe v nova hitra omrežja“.

„Dostop do zanesljivih in cenovno dostopnih hitrejših širokopasovnih povezav s hitrostmi prenosa 30 Mb/s in 50 Mb/s je bistven za evropski gospodarski razvoj ter za naslednjo generacijo digitalnih proizvodov in storitev, kot so povezana televizija, e-zdravje, računalništvo v oblaku in povezani avtomobili.“

Ozadje

Komisija želi s svežnjem „povezana celina“, namenjenim okrepitvi enotnega telekomunikacijskega trga, omogočiti pojav uspešnih evropskih prvakov na drugih področjih digitalnega ekosistema. Z ukrepi, kot je režim enotnega dovoljenja, bo na primer zagotovila, da pravica do izvajanja dejavnosti v eni državi članici daje pravico do izvajanja dejavnosti v vseh državah članicah. To bo delovalo spodbudno zlasti na čezmejne tehnologije, kot so sateliti. S skupnim okvirom in sodelovanjem na področju upravljanja ne bi bilo treba usklajevati številnih različnih uprav.

Sodobni dvosmerni (pas Ka) širokopasovni satelitski dostop lahko omogoči hitrost nalaganja do 20 megabitov na sekundo.

Podjetja, kot sta Eutelsat in Astra, so na področju širokopasovnih satelitskih omrežij v svetovnem vrhu. Danes več kot 250 satelitov omogoča več kot 20 000 televizijskih programov iz geostacionarne orbite. Približno 148 satelitov je evropskih, upravljajo pa jih člani Evropskega združenja satelitskih operaterjev.

Poleg tega je Komisija financirala dve pobudi, s katerima želi podpreti širjenje širokopasovne satelitske povezave v evropskih regijah. V teh pobudah sodeluje 43 partnerjev iz 16 držav članic. Projekta SABER in BRESAT omogočata sodelovanje nacionalnih in regionalnih organov ter vodilnih predstavnikov satelitskega sektorja, da bi tako povečali ozaveščenost, izmenjali najboljše prakse glede porabe sredstev, proučili ovire in našli rešitve. 

Povezljivost je ključnega pomena za širši digitalni ekosistem EU, ki zajema proizvajalce opreme, spletne podjetnike, pametne predmete, trgovino na debelo, trgovino na drobno in logistiko, evropske ustvarjalne vsebine, izobraževanje ter digitalne javne storitve. Komisija je septembra predstavila sveženj ukrepov za okrepitev enotnega telekomunikacijskega trga in zlasti za spodbuditev naložb v visokohitrostna širokopasovna omrežja (glej IP/13/828 in MEMO/13/779)

Kaj je širokopasovni satelitski internet?

Internet prek satelita, imenovan tudi širokopasovni satelitski internet, je hitra dvosmerna internetna povezava, ki poteka prek satelitske zveze namesto prek fiksnega telefonskega omrežja ali prek drugih prizemnih sredstev. Danes je širokopasovna satelitska povezava v smislu stroškov in učinkovitosti na splošno primerljiva s širokopasovno povezavo DSL, saj najnižja mesečna cena osnovnih paketov znaša 10 evrov. Optična in kabelska omrežja sicer omogočajo večjo hitrost, vendar v nasprotju s satelitskim omrežjem niso na voljo vsem uporabnikom. Zato je satelit privlačna možnost zlasti na odmaknjenih območjih, kjer sta fiksna in mobilna pokritost slabi ali pa ju sploh ni.

Kakšna je javna podpora za nadaljnji razvoj širokopasovnega omrežja na podeželskih območjih?

Tudi javna sredstva so še vedno pomembna pri zagotavljanju širokopasovnih povezav v gospodinjstvih in podjetjih EU, zlasti na podeželskih območjih. Komisija ima velikodušne smernice o državni pomoči, s katerimi želi državam članicam pomagati pri zagotavljanju konkurenčne širokopasovne povezave.

Podpora za širokopasovno povezavo bo na voljo prek instrumenta za povezovanje Evrope, pri čemer bodo imele IKT zdaj prednost v okviru strukturnih skladov EU, na voljo pa bodo tudi nove smernice o državni pomoči za širokopasovno povezavo (glej IP/12/1424).

Kateri so nadaljnji cilji Komisije na področju širokopasovne povezave?

Digitalne storitve – od povezane televizije do računalništva v oblaku in e-zdravja – bodo v prihodnosti vedno bolj odvisne od hitrih in učinkovitih širokopasovnih povezav. Takšne povezave postajajo ključne za naše gospodarstvo. Ocenjuje se, da se z 10-odstotnim povečanjem gostote širokopasovnih povezav BDP poveča za 1 do 1,5 %. Cilj Evropske digitalne agende je, da bi vsak Evropejec uporabljal digitalno tehnologijo in da bi se zagotovila konkurenčnost Evrope v 21. stoletju. Za dosego tega cilja so bistveni hitra povezljivost in cilji širokopasovne povezave Evropske digitalne agende:

  • osnovni širokopasovni dostop za vse do leta 2013;

  • omrežja naslednje generacije (30 Mb/s ali več) za vse do leta 2020;

  • 50 % gospodinjstev z naročninami, ki omogočajo hitrost povezave 100 Mb/s ali več.

Uporabne povezave

broadbandforall.eu

Študije primerov širokopasovnega satelitskega interneta na podeželskih območjih

Širokopasovni dostop, spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti

Tematske oznake: #ConnectedContinent

Neelie Kroes Sledite Neelie na Twitterju

Kontakti

E-naslov: comm-kroes@ec.europa.eu Telefon: +32 22957361 Twitter: @RyanHeathEU


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website