Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Načrt kibernetske varnosti EU za zaščito odprtega interneta ter svobode in priložnosti na spletu

Commission Européenne - IP/13/94   07/02/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj, 7. februarja 2013

Načrt kibernetske varnosti EU za zaščito odprtega interneta ter svobode in priložnosti na spletu

Evropska komisija je z visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko skupaj objavila strategijo za kibernetsko varnost in predlog direktive Komisije o varnosti omrežij in informacij.

Strategija za kibernetsko varnost z naslovom „Odprt, varen in zavarovan kibernetski prostor“ predstavlja celostno vizijo EU, kako najučinkoviteje preprečiti kibernetske motnje in napade ter se z njimi soočiti. Tako naj bi se spodbujale evropske vrednote svobode in demokracije ter zagotovil nemoten razvoj digitalnega gospodarstva. S posebnimi ukrepi se bo okrepila kibernetska odpornost informacijskih sistemov, zmanjšal kibernetski kriminal ter okrepili mednarodna politika EU za kibernetsko varnost in kibernetska obramba EU.

Vizija EU za kibernetsko varnost se v strategiji osredotoča na pet prednostnih nalog:

  • pridobivanje kibernetske odpornosti;

  • znatno zmanjšanje kibernetskega kriminala;

  • razvoj politike in zmožnosti za kibernetsko obrambo, povezanih s skupno varnostno in obrambno politiko;

  • razvoj industrijskih in tehnoloških virov za kibernetsko varnost;

  • določitev usklajene mednarodne politike Evropske unije za kibernetski prostor in spodbujanje temeljnih vrednot EU.

Mednarodna politika EU za kibernetski prostor spodbuja spoštovanje temeljnih vrednot EU, določa standarde za odgovorno ravnanje, se zavzema za uporabo že obstoječih mednarodnih zakonov v kibernetskem prostoru, hkrati pa s povečevanjem zmogljivosti za kibernetsko varnost pomaga državam zunaj EU in podpira mednarodno sodelovanje na področju kibernetskih vprašanj.

EU je bistveno izboljšala zaščito državljanov pred spletnim kriminalom, saj je ustanovila Evropski center za kibernetsko kriminaliteto (IP/13/13), predlagala zakonodajo v zvezi z napadi na informacijske sisteme (IP/10/1239) in vzpostavila svetovno zavezništvo proti spolni zlorabi otrok na internetu (IP/12/1308). V okviru te strategije naj bi se razvilo in financiralo tudi omrežje nacionalnih centrov odličnosti za kibernetsko kriminaliteto, kar bo omogočilo lažji dostop do usposabljanja in povečalo zmogljivosti.

Predlagana direktiva o varnosti omrežij in informacij je ključni del splošne strategije, v skladu s katero bi morale vse države članice, ključni ponudniki interneta in upravljavci kritične infrastrukture, kot so platforme za e-trgovanje, družabna omrežja ter upravljavci na področju energije, prevoza, bančništva in zdravstvenih storitev zagotoviti varno in zaupanja vredno digitalno okolje po vsej EU. Predlagana direktiva določa naslednje ukrepe:

(a) države članice morajo sprejeti strategijo za varnost omrežij in informacij ter določiti nacionalni organ, pristojen za varnost omrežij in informacij, ki bo imel ustrezne finančne in človeške vire, da bo lahko preprečil tveganja in zaplete v zvezi z varnostjo omrežij in informacij ter jih primerno obravnaval;

(b) vzpostavitev sistema sodelovanja med državami članicami in s Komisijo za pošiljanje zgodnjih opozoril o tveganjih in zapletih prek varne infrastrukture, za sodelovanje in organizacijo rednih medsebojnih strokovnih pregledov;

(c) upravljavci kritičnih infrastruktur v nekaterih sektorjih (finančne storitve, prevoz, energetika, zdravstvo), ponudniki storitev informacijske družbe (zlasti trgovine z aplikacijami, platforme za e-trgovanje, internetna plačila, računalništvo v oblaku, iskalniki, družabna omrežja) in javne uprave morajo prilagoditi postopke za obvladovanje tveganja in poročati o večjih zapletih glede varnosti svojih temeljnih storitev.

Neelie Kroes, podpredsednica Evropske komisije, odgovorna za digitalno agendo, je dejala:

„Bolj kot so ljudje odvisni od interneta, bolj se zanašajo na njegovo varnost. Varen internet varuje naše svoboščine in pravice ter našo zmožnost poslovanja. Čas je, da usklajeno ukrepamo, saj so stroški neukrepanja precej večji kot stroški ukrepanja.“

Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Evropske komisije, je dejala:

„Da bi kibernetski prostor ostal odprt in svoboden, morajo na spletu veljati enaka pravila, načela in vrednote, kot jih EU podpira zunaj spleta. V kibernetskem prostoru je treba zaščititi temeljne pravice, demokracijo in pravno državo. EU sodeluje s svojimi mednarodnimi partnerji, civilno družbo in zasebnim sektorjem, da bi na splošno podkrepila te pravice.

Cecilia Malmström, komisarka EU za notranje zadeve, je dejala:

„Strategija poudarja naše dejanske ukrepe za znatno zmanjšanje kibernetskega kriminala. Številne države članice EU nimajo potrebnih orodij, da bi odkrile organiziran spletni kriminal in se proti njemu borile. Vse države članice bi morale ustanoviti učinkovite nacionalne enote za boj proti kibernetskemu kriminalu, ki bi lahko izkoristile strokovno znanje in podporo Evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto EC3.“

Ozadje

Zapleti v zvezi s kibernetsko varnostjo so vedno pogostejši in obsežnejši, postajajo bolj zapleteni in ne poznajo mej. Ti zapleti lahko močno poslabšajo varnost in škodujejo gospodarstvu. Treba je povečati prizadevanja za preprečevanje, sodelovanje in večjo preglednost na področju kibernetskih zapletov.

Prizadevanja Evropske komisije in posameznih držav članic so bila v preteklosti preveč razdrobljena, da bi se lahko spoprijeli s tem vedno večjim izzivom.

Najnovejša dejstva o kibernetski varnosti

  • Glede na ocene vsak dan kroži 150 000 računalniških virusov in 148 000 računalnikov je vsakodnevno v nevarnosti.

  • Glede na Svetovni gospodarski forum obstaja 10-odstotna možnost večjega zloma kritične informacijske strukture v prihodnjem desetletju, kar bi lahko povzročilo škodo v višini 250 milijard ameriških dolarjev.

  • Kibernetski kriminal je odgovoren za dobršen delež zapletov v zvezi s kibernetsko varnostjo; po ocenah Symanteca žrtve kibernetskega kriminala vsako leto izgubijo 290 milijard evrov, glede na študijo McAfee pa dobički od kibernetskega kriminala znašajo 750 milijard evrov letno.

  • Anketa Eurobarometer iz leta 2012 o kibernetski varnosti (Special Eurobarometer 390 on cyber security) kaže, da je 38 % uporabnikov interneta v EU spremenilo svoje ravnanje zaradi naslednjih varnostnih zadržkov: 18 % se jih izogiba nakupovanju v spletnih trgovinah, 15 % pa jih raje ne uporablja spletnega bančništva; 74 % anketirancev se strinja, da se je tveganje, da postanejo žrtve, povečalo, 12 % jih je že postalo žrtev spletne prevare in 89 % se jih izogiba razkrivanju osebnih podatkov.

  • Glede na javno posvetovanje o varnosti omrežij in informacij, je v preteklem letu 56,8 % anketirancev postalo žrtev zapletov v zvezi z varnostjo omrežij in informacij, kar je resno ogrozilo njihove dejavnosti.

  • Iz Statističnih podatkov Eurostata pa je razvidno, da je imelo do januarja 2012 samo 26 % podjetij v EU formalno opredeljeno varnostno politiko na področju IKT.

Koristne povezave

Pogosta vprašanja: MEMO/13/71

Strategija za kibernetsko varnost Evropske unije: Odprt, varen in zavarovan kibernetski prostor

Predlog Direktive o ukrepih za zagotovitev visoke skupne stopnje varnosti omrežij in informacij v Uniji

Povejte svoje mnenje

Tematska oznaka: #cybersecurity

Neelie Kroes

Sledite Neelie na Twitterju

Spletna stran ESZD

ESZD na Twitterju

Spletna stran Cecilie Malmström

Sledite komisarki Malmström na Twitterju

Spletna stran Europolovega EC3

Svetovno zavezništvo proti spolni zlorabi otrok na internetu

Contacts :

Ryan Heath (+32 2 296 17 16), Twitter: @RyanHeathEU

Michele Cercone (+32 2 298 09 63)

Maja Kocijančič (+32 2 298 65 70)

Michael Mann (+32 2 299 97 80)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site