Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 2. oktobra 2013

Četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev v EU: znaki gospodarskega okrevanja ter vztrajajoče razlike znotraj ekonomske in monetarne unije

V Evropski uniji se kažejo znaki počasnega gospodarskega okrevanja, vendar razlike med državami, zlasti v območju evra, ostajajo kaže najnovejši četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev, ki ga je pripravila Evropska komisija. V njem je prav tako poudarjeno, da razmere na trgu dela in socialne razmere ostajajo kritične, za vključujočo rast pa so potrebne dodatne strateške naložbe in strukturne reforme.

Komisija se je teh razlik lotila s svežnjem o zaposlovanju aprila 2012, priporočili za posamezne države o odpravljanju razdrobljenosti trga dela, spodbujanju zaposlovanju prijaznih davčnih reform, zagotavljanju učinkovitih javnih zavodov za zaposlovanje ter prilagajanju izobraževanja in usposabljanja potrebam delodajalcev, z jamstvom za mlade, z akcijskimi skupinami za pomoč državam članicam pri usmerjanju financiranja iz strukturnih skladov EU na problem brezposelnosti mladih in z ukrepi za lažje prosto gibanje delavcev, na primer reformo omrežja EURES za iskanje zaposlitve. Te ukrepe bo spremljal razvoj socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije, in sicer z boljšim spremljanjem in ocenjevanjem potencialnih zaposlitvenih in socialnih neravnotežij. To je tema sporočila, ki ga bo Komisija sprejela 2. oktobra.

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor je povedal: „Z doseženim se ne smemo zadovoljiti. Preveč ljudi še vedno čuti hude socialne posledice krize, zato moramo okrepiti socialne naložbe in podpirati ustvarjanje delovnih mest. Za trajnostno okrevanje je potreben dodaten napredek pri reformiranju ekonomske in monetarne unije. To med drugim vključuje večjo osredotočenost na zaposlitvene in socialne probleme ter tesnejše usklajevanje zaposlitvenih in socialnih politik. Sposobni moramo biti zgodaj zaznati in odpraviti pomembne zaposlitvene in socialne težave in ne smemo dovoliti, da se razlike v Evropi še poglobijo.“

Kljub znakom počasnega okrevanja četrtletni pregled kaže, da razmere na trgu dela in socialne razmere ostajajo problematične:

  1. stopnja brezposelnosti mladih še nikoli ni bila tako visoka – v EU kot celoti znaša povprečno 23 %, v Grčiji pa kar 63 %;

  2. dolgotrajna brezposelnost se je v večini držav članic povečala in v EU kot celoti dosegla rekordno vrednost. Naraščata strukturna brezposelnost ter neuravnoteženost ponudbe in povpraševanja z vidika kakovosti in obsega dela;

  3. ukinjanje delovnih mest sovpada z naraščanjem števila negotovih zaposlitev - vse več je neprostovoljnih zaposlitev s krajšim delovnim časom, čeprav se je delež začasnih pogodb v EU zmanjšal (kar je posledica tega, da je delavce s takimi pogodbami ukinjanje delovnih mest najbolj prizadelo);

  4. od leta 2007 se je v EU povečala revščina. Dohodki gospodinjstev se zmanjšujejo in 24,2 % prebivalcev EU ogrožata revščina ali izključenost. To zlasti prizadene otroke, saj sta se brezposelnost in število gospodinjstev brez delovno aktivnih članov povečala, hkrati pa narašča tudi revščina zaposlenih.

Potrebne so nadaljnje socialne naložbe in reforme

Aktivne politike trga dela, kot so subvencioniranje zaposlovanja, nižje obdavčenje slabo plačanega dela, prilagojena podpora pri iskanju zaposlitve in usposabljanje, so ob prvih znakih okrevanja ključne, da se več ljudem pomaga najti zaposlitev, prepreči dolgotrajna brezposelnost ter ljudi odvrne od tega, da bi po zaključku šolanja prenehali iskati zaposlitev. Več kot je zaposlenih ljudi, večji je prispevek k uravnoteženim proračunom in večja je potrošnja gospodinjstev, kar omogoča neprekinjeno okrevanje gospodarske proizvodnje.

Posebno pozornost je treba nameniti izvajanju jamstva za mlade, ki ga je Svet Evropske unije sprejel aprila 2013, Evropski svet pa potrdil na zasedanju 27. in 28. junija. Za številne države bodo za to potrebne strukturne reforme, kot so okrepitev javnih zavodov za zaposlovanje, vzpostavitev trdnih partnerstev med javnimi organi, pristojnimi za zaposlovanje in izobraževanje, ter povečanje naložb v programe usposabljanja in vajeništva. Države članice naj bi nacionalne načrte za izvajanje jamstva za mlade predstavile v prihodnjih mesecih.

Poleg tega bi morale države članice nadaljevati posodabljanje mrež socialne varnosti, da se poveča učinkovitost razpoložljivih virov in izboljša socialna in gospodarska vključenost. Sistemi socialne zaščite bi morali biti na voljo ljudem v kritičnih trenutkih v življenju. Komisija je februarja 2013 v svežnju o socialnih naložbah predstavila smernice za boljše socialne naložbe, ki vključujejo posebna priporočila za odpravljanje revščine otrok in brezdomstva (IP/13/125, MEMO/13/117, MEMO/13/118).

Razlike v območju evra slabijo ekonomsko in monetarno unijo

Najnovejši četrtletni pregled poudarja vztrajajoče razlike med državami, zlasti v območju evra:

  1. stopnje brezposelnosti na jugu in na obrobju območja evra so bile leta 2012 povprečno 17,3 %, na severu in v osrednjem delu pa 7,1 %;

  2. povprečen delež mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, je na jugu in na obrobju območja evra 22,4 %, na severu in v osrednjem delu pa 11,4 %;

  3. revščina se je povečala v dveh tretjinah držav članic, v tretjini pa ne.

Socialne in gospodarske razlike so resen izziv za ekonomsko in monetarno unijo. Slabo razvit trg dela in slaba socialna uspešnost ne vplivata samo na neposredno prizadete države, ampak tudi na druge, uspešnejše države, saj zmanjšujeta skupno povpraševanje in produktivnost ter zvišujeta obrestne mere, povezane s politično nestabilnostjo in zmanjšanjem zaupanja v evro in EU.

Trdna ekonomska in monetarna unija z razvito socialno razsežnostjo potrebuje boljše spremljanje in ocenjevanje ključnih neravnotežij na področju zaposlovanja in socialnih zadev v državah članicah. To bi lahko spremljalo tesnejše usklajevanje zaposlitvenih in socialnih politik, da se zagotovi hiter in učinkovit odziv na take težave, kar je v interesu celotne ekonomske in monetarne unije. Predlog jamstva za mlade in dogovor o začetku pobude za zaposlovanje mladih s proračunom v višini 6 milijard evrov sta primera takšnega skupnega ukrepanja, osredotočenega na pomembne zaposlitvene in socialne izzive, ki neenakomerno vplivajo na nekatere dele ekonomske in monetarne unije.

Ti problemi so obravnavani v sporočilu o socialni razsežnosti evropske in monetarne unije, ki ga bo Komisija sprejela 2. oktobra (glej IP/13/893.

Dodatne informacije

Četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev

Sveženj o socialnih naložbah

Sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih

Sveženj o zaposlovanju

Zaposlovanje in socialna analiza

Spletišče komisarja Lászla Andorja

Sledite @László AndorEU na Twitterju

Naročite se na brezplačni spletni bilten Evropske komisije o zaposlovanju, socialnih zadevah in vključevanju

Predlagane tematske oznake: #EconomicRecovery #eurozone #emu

Kontakta:

Jonathan Todd (+32 22994107)

Cécile Dubois (+32 22951883)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site