Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Göteborg/Bruselj, 26. septembra 2013

Razglasitev dobitnikov nagrade Evropske unije za književnost za leto 2013 na knjižnem sejmu v Göteborgu

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je danes na otvoritvi knjižnega sejma v Götebourgu na Švedskem razglasila dobitnike nagrade Evropske unije za književnost za leto 2013, ki pomeni priznanje najboljših uveljavljajočih se avtorjev v Evropi. Letošnji nagrajenci so: Isabelle Wéry (Belgija), Faruk Šehić (Bosna in Hercegovina), Emilios Solomou (Ciper), Kristian Bang Foss (Danska), Meelis Friedenthal (Estonija), Lidija Dimkovska (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija), Katri Lipson (Finska), Marica Bodrožić (Nemčija), Tullio Forgiarini (Luksemburg), Ioana Pârvulescu (Romunija), Gabriela Babnik (Slovenija) in Cristian Crusat (Španija). Več podrobnosti o nagrajencih in njihovih delih najdete spodaj.

„Iskrene čestitke vsem letošnjim nagrajencem. Nagrada Evropske unije za književnost v središče mednarodne pozornosti postavlja odlične nove ali uveljavljajoče se avtorje, ki sicer zunaj svoje države morda ne bi bili deležni zasluženega priznanja. Tako tem pisateljem pomagamo doseči novo občinstvo, hkrati pa si prizadevamo, da bralcem predstavimo novo kakovostno evropsko literaturo in jim ponudimo več izbire. To lahko dolgoročno prispeva tudi k oblikovanju pristnega evropskega bralstva, s skoraj pol milijarde potencialnih bralcev. Naš novi program financiranja Ustvarjalna Evropa nam bo omogočil večjo podporo v zvezi s stroški prevajanja knjig in krepitev kulturne raznolikosti,“ je povedala komisarka Androulla Vassiliou.

Vsak nagrajeni avtor prejme nagrado v višini 5 000 evrov. Še pomembnejše pa je, da se njihove založnike spodbuja, da zaprosijo za sredstva EU za prevode nagrajenih del v druge evropske jezike. Nagrada Evropske unije za književnost je na voljo 37 državam, ki sodelujejo v sedanjem programu EU Kultura (28 držav članic EU ter Albanija, Bosna in Hercegovina, Islandija, Lihtenštajn, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Norveška, Srbija in Turčija). Vsako leto nacionalne žirije v tretjini držav imenujejo zmagovalne avtorje, tako da so v obdobju treh let zastopane vse države.

Letošnji nagrajenci bodo nagrade prejeli na slovesnosti 26. novembra v Bruslju, ki se je bodo udeležili komisarka Androulla Vassiliou ter vodilni predstavniki s področja književnosti, kulture in politike. Tekmovanje za nagrado EU za književnost organizira Evropska komisija skupaj s Federacijo evropskih in mednarodnih knjigotržcev (European and International Booksellers' Federation – EIBF), Svetom evropskih pisateljev (European Writers' Council – EWC) in Federacijo evropskih založnikov (Federation of European Publishers – FEP).

Predsednik EIBF John Mc Namee je povedal: „Ponovno sem navdušen nad odkritjem novih talentov in vsem letošnjim nagrajencem iskreno čestitam. Knjigotržci so veseli, da nagrada EU za književnost prispeva k čezmejnemu širjenju književnosti in da bodo bralcem lahko ponudili več izbire, več knjig, več evropske književnosti.“

Predsednik EWC Pirjo Hiidenmaa je povedal: „Evropa potrebuje zgodbe in pripovedovalce zgodb. Povpraševanje po knjigah o večnih temah je neskončno. Pisatelji vnašajo iskrice življenja v naše misli in v jezike in le spremembe ohranjajo kulture žive. Zato je slavljenje novih besednih umetnikov, ki so dokaz, da se kultura širi in spreminja, vedno razlog za veselje.“

„Zelo sem vesel, da naša organizacija tako aktivno sodeluje pri nagradi EU za književnost. S pomočjo te nagrade skozi dela nadarjenih zmagovalnih avtorjev odkrivamo nove svetove, nove kulture. Upam, da bodo nagrajenci za leto 2013 deležni toliko prevodov, kot si jih zaslužijo. To je prekrasen način za slavljenje raznolikosti Evrope, vrednote, ki bi jo morali gojiti v teh časih krize,“ je dodal predsednik FEP Piotr Marciszuk.

Romunija bo na letošnjem knjižnem sejmu v Göteborgu deležna posebne pozornosti. Komisarka Androulla Vassiliou je danes zjutraj sodelovala na otvoritveni slovesnosti z Mirceo Cărtărescujem, priznanim romunskim pesnikom, romanopiscem in esejistom.

Evropa rada bere

Po tiskovni konferenci (ob 12.15) bo komisarka Androulla Vassiliou sodelovala tudi pri dogodku, povezanem z njeno literarno kampanjo Evropa rada bere. Srečala se bo z učenci mednarodne šole v Göteborgu (Internationella Engelska Skolan), ki bodo brali odlomke iz svojih najljubših knjig. Petina petnajstletnikov v Evropski uniji in tudi številni odrasli ne znajo dobro brati. Namen kampanje je ozaveščanje o evropski krizi pismenosti ter spodbujanje branja za zabavo. Komisarka Vassilioujeva se redno udeležuje bralnih srečanj, na katerih sodelujejo otroci, najstniki in odrasli. Dogodki, na katerih sodelujejo otroci, imajo pogosto večjezično dimenzijo, da se jih spodbudi k glasnemu branju v različnih jezikih in hkrati poudari pomembnost jezikovne raznolikosti.

Ozadje

Evropska komisija vsako leto nameni 3 milijone evrov za literarno prevajanje in več kot 2,4 milijona evrov za projekte sodelovanja, ki vključujejo knjižni sektor. Ta industrija prispeva 23 milijard evrov k BDP EU in zaposluje 135 000 delavcev s polnim delovnim časom. Knjige so za umetniškimi deli in starinami druga najpogosteje izvožena kulturna dobrina v EU.

Od prve podelitve nagrad leta 2009 je program EU Kultura zagotovil sredstva za skupaj 149 prevodov knjig 43 nagrajencev v 20 različnih jezikov. Nagrajenci so deležni tudi dodatne pozornosti na glavnih evropskih knjižnih sejmih, med katerimi so sejmi v Frankfurtu, Londonu in Göteborgu ter festival Passaporta v Bruslju.

Knjižno založništvo je pomemben del kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki zajemata do 4,5 % BDP EU in več kot 8 milijonov delovnih mest. Čeprav sta se ta sektorja izkazala za razmeroma odporna proti krizi, se prav tako spopadata z velikimi izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije, globalizacije ter kulturne in jezikovne razdrobljenosti trga.

Januarja 2014 bo Komisija začela izvajati novi program Ustvarjalna Evropa, namenjen krepitvi konkurenčnosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter spodbujanju kulturne raznolikosti. Skupni proračun novega programa za obdobje 2014–2020 naj bi znašal 1,3 milijarde evrov, kar pomeni 9-odstotno povečanje v primerjavi s sedanjim obsegom financiranja. Program bo zagotovil sredstva za prevode več kot 4 500 knjig. Poleg tega bo 300 000 umetnikom in strokovnjakom s področja kulture skupaj z njihovimi deli omogočil, da dosežejo druge države in si pridobijo mednarodne izkušnje.

Več informacij

Spletišče o nagradi: http://www.euprizeliterature.eu/.

Portal Evropske unije o kulturi: http://ec.europa.eu/culture.

Spletišče komisarke Androulle Vassiliou.

Spremljajte komisarko Androullo Vassiliou na Twitterju: @VassiliouEU.

Priloga: Nagrajenci in njihova dela

Isabelle Wéry

Belgija

Marilyn Désossée (Izkoščena Marilyn), Éditions Maelström, 2013

Isabelle Wéry, rojena v Liègu, je pisateljica, igralka in gledališka režiserka. Trikrat je bila nominirana za nagrado Prix de la Critique de Théâtre belge, leta 2008 pa jo je prejela za svoje delo La tranche de Jean-Daniel Magnin.

Med njenimi prejšnjimi deli sta tudi roman Monsieur René, izmišljena biografija belgijskega igralca Renéja Hainauxa, in Saisons culottes amis (Yvette’s Poems). Leta 2013 je v zbirki belgijskih avtorjev Feuilleton izšla njena kratka zgodba Skaï.

Izkoščena Marilyn je road-movie v obliki romana. Glavna junakinja je Marilyn Turkey, ki jo od nekdaj privlačijo romantična in intimna srečanja. Kaj je ta nora stvar, ki lahko združi dve življenji? Marilynino raziskovanje ne pozna meja, vstopiti hoče v sleherni kotiček obstoja.

Faruk Šehić

Bosna in Hercegovina

Knjiga o Uni, Buybook d. o. o., 2011

Faruk Šehić se je rodil leta 1970 v Bihaću. Odraščal je v Bosanski Krupi, ki je bila takrat del Jugoslavije. Preden je leta 1992 izbruhnila vojna, je študiral veterino v Zagrebu. Potem pa se je star 22 let prostovoljno pridružil vojski Bosne in Hercegovine in vodil enoto 130 mož. Po vojni je študiral književnost, od leta 1998 pa ustvarja svoja dela. Kritiki ga obravnavajo kot enega od najbolj nadarjenih mladih pisateljev v regiji, kot svetlo točko tako imenovane povožene generacije.

Knjiga o Uni govori o moškem, ki poskuša preboleti osebno travmo zaradi vojne v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995. Zajema tri obdobja: njegovo brezskrbno otroštvo in življenje v majhnem bosanskem mestu ob čudoviti reki, čas vojne in, na koncu, njegovo prizadevanje, da bi živel običajno življenje v uničenem mestu in državi. Knjiga je posvečena tistim, ki kljub smrti in množičnemu uničenju verjamejo v moč in lepoto življenja. Odlomki z opisi reke Une, ki potekajo vzporedno z glavno zgodbo, imajo mitično in sanjsko razsežnost.

Ciper

Emilios Solomou

Hμερολóγιο μιας απιστίας (Dnevnik o nezvestobi), Psichogios Publications SA, 2012

Emilios Solomou se je rodil leta 1971 v Nikoziji in odraščal v vasi Potami. Študiral je zgodovino in arheologijo na Univerzi v Atenah ter novinarstvo na Cipru. Več let je delal za neki dnevnik, zdaj pa poučuje grščino in zgodovino na javni srednji šoli.

Eden od njegovih prejšnjih romanov, Sekira v tvojih rokah, je bil nagrajen s ciprsko nagrado za literaturo. Napisal je tudi veliko kratkih zgodb, ki so bile objavljene v literarnih revijah.

Dnevnik o nezvestobi je roman o času, uničenju, spominu in ljubezni. Yiorgos Doukarelis je arheolog in profesor, ki se po 20 letih vrne na otok, na katerem je med arheološkim izkopavanjem našel ostanke mlade nosečnice, umorjene pred 5 000 leti in zaslovel. Med potovanjem ima razmerje z Antigoni, eno od svojih študentk, s katero se pozneje, po ločitvi od svoje žene, poroči. Yiorgos se vrne na otok šest mesecev po skrivnostnem izginotju Antigoni in začne raziskovati skrivne vezi, ki ga povezujejo s tremi ženskami njegovega življenja, na potovanju med sedanjostjo in preteklostjo.

Danska

Kristian Bang Foss

Døden kører audi (Smrt vozi audi), Gyldendal, 2012

Kristian Bang Foss se je rodil leta 1977. Najprej se je vpisal na univerzitetni študij matematike in fizike, leta 2003 pa je diplomiral na danski pisateljski akademiji.

Njegov prvi roman Fiskens vindue (Ribje okno) je bil objavljen leta 2004. Avtor je kritike očaral s svojim stilom in opisovanjem na videz vsakdanjih opravil in dejavnosti. Njegovemu prvencu je sledilo delo Stormen i 99 (Nevihta v 99), katerega zgodba se dogaja v običajnem delovnem okolju, ki s prvovrstnim črnim humorjem postane epicenter obrekovanja, merjenja moči in vrste nesmiselnih dogodkov.

Smrt vozi audi se dogaja leta 2008.

Asger živi skupaj s svojo partnerico in njeno hčerko v Københavnu ter dela v oglaševalski agenciji. Pravkar se je začel kreditni krč in Asger je po vodenju katastrofalne kampanje odpuščen. Vse dni preleži na kavču, se redi in vdaja pijači. Partnerica ga zapusti, sam pa se preseli v stanovanje v Sydavnu in se osami. Pol leta pozneje se zaposli kot negovalec invalidnih oseb in skrbi za bolnega moškega po imenu Waldemar, ki želi odpotovati k nekemu zdravilcu v Maroko. Asger ima pomisleke, vendar mu pomaga priti do denarja za potovanje. Skupaj se podata na vožnjo Evropi, med katero jima začne slediti črn audi. Ko se bližata Maroku, se potovanje sprevrže v tekmo s smrtjo.

Marica Bodrožić

Nemčija

Kirschholz und alte Gefühle (Češnjev les in stari občutki), Luchterhand Literaturverlag, 2012

Marica Bodrožić se je rodila leta 1973 v Svibu na Hrvaškem, v nekdanji Jugoslaviji, in se pri desetih letih preselila v Nemčijo. Poleg pisanja esejev, romanov in poezije se Bodrožićeva ukvarja z literarnim prevajanjem, poučuje kreativno pisanje in je posnela dokumentarni film.

Češnjev les in stari občutki govori o Arjeti Filipo, mladi ženski, ki je bila po državljanski vojni v nekdanji Jugoslaviji oropana svoje domovine. Med selitvijo najde nekaj starih fotografij, ki ji pomagajo razumeti stvari v njenem življenju, ki so se dolgo zdele zavite v meglo. Arjeta se lahko loči od mnogih stvari, le od babičine mize ne. Ko sedi na tem podedovanem kosu pohištva v svojem novem stanovanju v Berlinu in si ogleduje fotografije, na dan privrejo spomini: kot da bi miza iz češnjevine razkrila vse zgodbe, ki jim je bila priča skozi leta.

Meelis Friedenthal

Estonija

Mesilased (Čebele), AS Varrak, 2012

Meelis Friedenthal, prav tako rojen leta 1973, je avtor doktorata o filozofsko-teološki razpravi 13. stoletja o vidu in videnju. Zaposlen je kot vodilni raziskovalec v univerzitetni knjižnici v Tartuju, kjer je tudi predaval na fakulteti za teologijo in zgodovino. Friedenthalov prvi roman Zlata doba je bil na nacionalnem tekmovanju leta 2004 uvrščen na tretje mesto in leto pozneje je avtor za delo Nerissa prejel estonsko nagrado za znanstveno fantastiko. Je tudi član uredniškega odbora spletne revije Algernon, ki objavlja znanstveno fantastiko, novice in članke.

Delo Čebele govori o dogodivščinah Laurentiusa Hylasa, študenta, ki potuje z univerze v Leidnu na Akademijo Gustavo-Karolina v Tartuju, v Livoniji.

Tartu slovi kot mesto muz, vendar Laurentius tam najde le stradajoče ljudi in vlažne hiše. Njegova melanholija postaja vse večja in boji se, da se mu bodo spet začeli prikazovati duhovi, ki so ga preganjali od otroštva naprej. Laurentius posluša profesorja, ki razpravlja o Boylovih teorijah zdravljenja, in sledi njegovemu nasvetu o zmernem puščanju krvi za ozdravitev svoje bolezni. Na žalost ta metoda ni uspešna in Laurentius zaradi izgube krvi omedli. V omotici se mu prikaže dekle, ki ima oči kot zlato, kot temen med, njeno dihanje pa je kot brenčanje. Dekle se mu začne prikazovati ponoči in mu ponuja hrano, kasneje pa Laurentius začne odkrivati, da se okoli njega dogajajo čudne stvari.

Lidija Dimkovska

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Резервен живот (Rezervno življenje), Ili-Ili, 2012

Lidija Dimkovska se je rodila leta 1971 v Skopju. Je pesnica, romanopiska, esejistka in prevajalka. Študirala je primerjalno književnost na Univerzi v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti. V Bukarešti je poučevala svoj materni jezik in književnost, na slovenski Univerzi v Novi Gorici pa svetovno književnost. Od leta 2001 živi v Ljubljani in dela kot samostojna pisateljica in književna prevajalka iz romunščine in slovenščine v makedonščino. Je urednica za poezijo pri spletni literarni reviji Blesok, ki se objavlja v makedonščini in angleščini.

Rezervno življenje govori o siamskih dvojčicah Srebri in Zlati ter njunemu boju za individualnost, zasebnost in ločeno življenje. Zgodba, ki jo pripoveduje Zlata, se začne nekega junijskega popoldneva leta 1984 v predmestju Skopja in se 18. avgusta leta 2012 prav tam tudi konča. Glavni osebi igrata igro prerokovanja o tem, kdo se bo poročil s kom, kdaj itn. Te prerokbe se kasneje uresničijo, vendar na tragičen način. Na začetku igro igrata Srebra in Zlata, na koncu pa Zlatini hčerki Marta in Marija, ki sta prav tako dvojčici. Krog je sklenjen – 28 let življenja, odraščanja, trpljenja, ljubezni in sovraštva. Mrakobno vzdušje, ki spremlja ločitev siamskih dvojčic, spremlja tudi ločitev jugoslovanskih republik.

Katri Lipson

Finska

Jäätelökauppias (Sladoledar), Tammi Publishers, 2012

Katri Lipson se je rodila leta 1965 v Helsinkih. Po srednji šoli se je vpisala na študij medicine na Švedskem in leta 1993 diplomirala na medicinski fakulteti Univerze v Uppsali. Od takrat je delala kot zdravnica na Švedskem, v Afriki in na Finskem. Že od nekdaj se ukvarja s pisanjem, med drugim piše pravljice, kratke zgodbe, poezijo, igre in romane. Njen prvenec v obliki romana Kosmonautti (Kozmonavt) je bil nominiran za finsko nagrado leta 2008 in nagrajen z nagrado knjižnega prvenca leta Helsingin Sanomat. Njeno drugo delo Jäätelökauppias (Sladoledar) je izšlo leta 2012. Lipsonova živi s svojo družino v mestu Vantaa na Finskem.

Sladoledar je igriva in očarljiva zgodba, ki se večinoma dogaja na Češkoslovaškem v štiridesetih in petdesetih letih, vendar poteka vse do sedanjosti. Filmska ekipa pripravlja nov film. Režiser želi delati brez scenarija in zgodbo snemajo v časovnem zaporedju, tako da igralci ne morejo vedeti, kakšna usoda čaka njihove like. Tako hkrati prikazujejo in živijo njihova življenja. Toda ali življenje teh izmišljenih oseb lahko postane resničnejše od resničnosti? In kakšna je ne nazadnje razlika med resničnimi in domišljijskimi ali izmišljenimi doživetji? V tem romanu je življenje prikazano kot niz drobnih stvari in zgodb, zgodovina pa ima očarljiv dialog s sedanjostjo.

Tullio Forgiarini

Luksemburg

Amok – Eng Lëtzebuerger Liebeschronik (Amok – luksemburška zgodba o ljubezni), Éditions Guy Binsfeld, 2011

Tullio Forgiarini se je rodil leta 1966 v Neudorfu, v Luksemburgu, italijanskemu očetu in luksemburški materi. Študiral je zgodovino v Luxembourgu in Strasbourgu. Od leta 1989 poučuje zgodovino, latinščino in geografijo na Lycée du Nord v luksemburškem Wiltzu. Veliko se posveča tudi otrokom, ki živijo v težkih socialnih razmerah. Forgiarini piše temne zgodbe, večinoma v francoščini in po zgledu knjižnih ali filmskih kriminalk série noire. Njegova dela so bila objavljena v časopisih, revijah in antologijah, je pa tudi avtor več romanov. Je poročen in živi v Luksemburgu.

Amok je zgodba v 17 poglavjih o najstnikovem iskanju ljubezni, priznavanja, sreče in prostora v današnji družbi. S pogosto uporabo surovega jezika prepričljivo odraža socialno izključenost, zapostavljenost, pomanjkanje perspektive, vedenjske motnje in nesmiselno nasilje, ki vladajo danes. Zgodba raziskuje vsakdanje stvarnosti, ki jih v medijih in javnih razpravah običajno ne zasledimo. Bralec se potopi v domišljijske in bistroumno zamišljene sanjske svetove glavne osebe, ki so njeni usodni poskusi, da bi ubežala neobvladljivi resničnosti.

Ioana Pârvulescu

Romunija

Viaţa începe vineri (Življenje se začne v petek), Humanitas Publishing, 2009

Ioana Pârvulescu se je rodila leta 1960 v Braşovu in diplomirala na filozofski fakulteti Univerze v Bukarešti leta 1983. Tam od leta 1996 poučuje sodobno književnost, leta 1999 pa je doktorirala z doktoratom Literarni predsodki: udobne možnosti pri interpretiranju romunske književnosti. Delala je kot koordinatorka zbirke Cartea de pe noptieră (Knjiga za večerno branje) pri založbi Humanitas in kot urednica literarnega časopisa România literară. Je članica društva romunskih pisateljev in ustanovna članica romunskega društva za primerjalno književnost.

Življenje se začne v petek je edinstveno in očarljivo popotovanje v pretekle dni. V predmestju Bukarešte najdejo nezavestnega mladega moškega. Nihče ne ve, kdo je, in vsakdo ima drugačno razlago o tem, kako se je znašel tam. Začnejo se razkrivati zgodbe različnih oseb, ki so tesno prepletene med seboj, in tako se zarisujejo značilnosti lika, ki se kasneje izkaže za najpomembnejšega: mesta Bukarešte. Pravzaprav bi lahko rekli, da mi sami živimo prihodnost teh oseb. Enako velja za Dana Creţuja, z drugim imenom Dan Kretzu, sodobnega novinarja, ki se po skrivnostnem postopku vrne v preteklost, za dovolj dolgo, da nam razkrije čudovit pogled v nekdanji, skoraj pozabljeni svet, ki pa je v naših srcih še vedno močno prisoten.

Slovenija

Gabriela Babnik

Sušna doba, Študentska založba, 2012

Gabriela Babnik se je rodila leta 1979 v Göppingenu, v Nemčiji. Po svojem študiju na Univerzi v Ljubljani je preživela nekaj časa v Nigeriji, kjer je magistrirala iz sodobnega nigerijskega romana. Od leta 2002 redno objavlja svoje članke v glavnih dnevnih in tedenskih publikacijah v Sloveniji. Babnikova je leta 2005 diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Univerzi v Ljubljani.

Za svoj prvi roman Koža iz bombaža, objavljen leta 2007, je prejela nagrado slovenske Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev za najboljši literarni prvenec, njen drugi roman V visoki travi pa je bil leta 2010 uvrščen v ožji izbor za nagrado kresnik.

Sušna doba govori o nenavadnem ljubezenskem razmerju. Anna je 62-letna oblikovalka iz Srednje Evrope, Ismael pa je 27-letni Afričan, ki je odraščal na ulici, kjer je bil žrtev številnih zlorab. Tisto, kar ju povezuje, je njuna osamljenost, tragično otroštvo in čas sušne dobe, harmatana, ko tako narava kot ljubezen ne moreta cveteti. Anna se kmalu zave, da praznih prostorov med njima pravzaprav ne ustvarjata barva kože in razlika v letih, temveč predvsem njena pripadnost zahodni civilizaciji, v kateri je izgubila ali opustila začrtane vloge hčerke, žene in matere. Spolnost ne preseže osamljenosti in potlačene skrivnosti iz preteklosti vzniknejo v svet, ki se ji zdi veliko bolj krut, a hkrati nedolžnejši kot njen.

Cristian Crusat

Španija

Breve teoría del viaje y el desierto (Kratka teorija o potovanju in puščava), Editorial

Pre-Textos, 2011

Cristian Crusat, rojen leta 1983, je avtor del Estatuas (2006), Tranquilos en tiempo de guerra (2010) in Breve teoría del viaje y el desierto (2011). Leta 2010 je prejel mednarodno nagrado Manuel Llano. Njegovi eseji, prevodi in članki o primerjalni književnosti so bili objavljeni v številnih španskih in latinskoameriških revijah. Leta 2012 je Crusat uredil in prevedel kritične eseje francoskega pisatelja Marcela Schwoba El deseo de lo único. Teoría de la ficción. V tujini poučuje španščino in književnost.

Šest zgodb dela Kratka teorija o potovanju in puščava govori o celi vrsti človeških izkušenj. Popeljejo nas na potovanje po svetu, od sušnih pokrajin sredozemske obale do dela izvrstnega srbskega pisatelja Milorada Pavića. Vse osebe čakajo, iščejo ali raziskujejo možnost razkritja, ki se v njihovi otopeli sedanjosti nikoli ne pojavi. Vendar se paradoksalno zdijo nezmožne kakršnega koli učinkovitega ukrepanja, pri čemer je izjema morda le Lena, ki piše iz lebdečega sveta sanj. Usoda ali čisto naključje (nepomemben incident, nekdo, ki omedli na nudistični plaži, letalska nesreča, do katere nikoli ni prišlo) pa lahko v trenutku razkrijeta pravo podobo ločenosti.

Kontakti:

Dennis Abbott (+32 22959258); Twitter: @DennisAbbott

Dina Avraam (+32 22959667)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site