Navigation path

Left navigation

Additional tools

Odločni ukrepi Evropske komisije proti dovoljenim omamnim sredstvom

European Commission - IP/13/837   17/09/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 17. septembra 2013

Odločni ukrepi Evropske komisije proti dovoljenim omamnim sredstvom

Evropska komisija je danes predstavila predlog o okrepljenem odzivu Evropske unije na dovoljena omamna sredstva oziroma nove psihoaktivne snovi, ki izpodrivajo prepovedane droge, kot sta kokain in ekstazi. V skladu s predpisi, ki jih je Evropska komisija danes predlagala, bodo škodljive psihoaktivne snovi hitro umaknjene s trga, ne da bi to vplivalo na zakonito uporabo teh snovi v industrijske in gospodarske namene. Predlagani ukrepi črpajo iz opozoril Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami ter Evropskega policijskega urada (Europola) o obsegu te problematike, pa tudi poročila iz leta 2011, ki ugotavlja, da veljavni mehanizmi EU za soočanje z novimi psihokativnimi snovmi potrebujejo prenovo (IP/11/1236).

Današnji predlog je predstavila podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding skupaj s podpredsenikom Evropske komisije Tajanijem in evropskim komisarjem Borgom.

„Dovoljena omamna sredstva v Evropi predstavljajo naraščajočo težavo, najbolj pa so zaradi njih ogroženi mladi. Potrebujemo enotne predpise na ravni EU, da se bomo s to problematiko lahko soočili na brezmejnem notranjem trgu,“ je povedala podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. „Danes smo predstavili predlog o okrepljeni zakonodaji Evropske unije na področju psihoaktivnih snovi, ki bo omogočila hitrejši in učinkovitejši odziv na ravni EU, vključno s takojšnjo začasno odstranitvijo škodljivih snovi s trga.“

Nove psihoaktivne snovi predstavljajo naraščajočo težavo. Število teh snovi, odkritih znotraj Evropske unije, se je med letoma 2009 in 2012 potrojilo. Od začetka leta 2013 je vsak teden prijavljena najmanj ena nova snov. Za reševanje te problematike je treba oblikovati odziv na evropski ravni. Psihoaktivne snovi so vedno bolj dostopne prek spleta in se hitro širijo po državah EU: 80 % novih psihoaktivnih snovi je bilo odkritih v najmanj eni državi članici EU.

Najbolj ogroženi so mladi: po podatkih iz raziskave Eurobarometra „Odnos mladih do drog“ iz leta 2011 je v povprečju 5 % mladih v EU vsaj enkrat v življenju uživalo take snovi, pri čemer je ta delež največji na Irskem, in sicer znaša 16 %, z 10 % pa ji sledijo Poljska, Latvija in Združeno kraljestvo. Te snovi predstavljajo veliko tveganje za javno zdravje in družbo kot celoto (glej Prilogo 2).

Uživanje novih psihoaktivnih snovi ima lahko usodne posledice. Po poročilih je tako v obdobju med aprilom in avgustom 2012, torej samo v petih mesecih, sintetična droga 5-IT povzročila smrt 24 oseb. Uživanje sintetične droge 4-MA, ki posnema amfetamine, je bilo v obdobju 2010–2012 v štirih državah EU povezano s smrtjo 21 oseb.

Odziv Evrope mora biti močan in odločen. Sistem, ki je bil z namenom odkrivanja in prepovedi tovrstnih novih drog vzpostavljen leta 2005 in je trenutno v veljavi, ne služi več svojemu namenu. Predlog Komisije bo okrepil in pospešil zmogljivosti Unije za boj proti novim psihoaktivnim snovem:

  • s hitrejšim postopkom: trenutno traja najmanj dve leti, preden neka snov v Evropski uniji postane prepovedana. V prihodnje bodo lahko pristojni organi Unije ukrepali že v roku 10 mesecev (glej Prilogo 1). V posebej resnih primerih bo ta postopek še krajši, ker bo take snovi mogoče nemudoma umakniti s trga za obdobje enega leta. S tem ukrepom bo zagotovljeno, da sporna snov potrošnikom v obdobju, ko se bo pripravljala celotna ocena tveganja, ne bo več na voljo. V okviru veljavnega sistema začasni ukrepi niso možni, Evropska komisija pa mora čakati na pripravo poročila o celotni oceni tveganja, preden lahko predlaga omejitev dostopnosti snovi.

  • s sorazmernejšim sistemom: nov sistem bo omogočil postopen pristop, v okviru katerega bi snovi, ki predstavljajo zmerno tveganje, postale predmet omejitev na potrošniškem trgu, dostop do snovi, ki predstavljajo visoko tveganje, pa bi bil v okviru tega pristopa omejen na vseh trgih. Kazenskopravne določbe bodo podobno kot za prepovedane droge veljale samo za najškodljivejše snovi, ki predstavljajo resno tveganje za zdravje potrošnikov. V okviru sedanjega sistema lahko pristojni organi Unije ukrepajo samo na dva načina, in sicer tako, da na ravni EU ne sprejmejo nobenih ukrepov ali tako, da poleg kazenskih sankcij uvedejo omejitve na vseh trgih. Ker drugih možnosti ukrepanja ni, to pomeni, da trenutno na ravni Unije proti nekaterim škodljivim snovem niso bili sprejeti nobeni ukrepi. V okviru novega sistema bo mogoče na ravni Unije z bolj sorazmernim pristopom obravnavati več primerov snovi, tako da se odziv na zadevna tveganja prilagodi, upošteva pa se tudi zakonita raba teh snovi v gospodarske in industrijske namene.

Preden bodo predlogi Komisije postali del zakonodaje EU, jih morajo potrditi še Evropski parlament in države članice v okviru Sveta Evropske unije.

Ozadje

Prednostne naloge na področju politike EU o drogah so določene s strategijo EU na področju drog za obdobje 2013–2020. Ta strategija opredeljuje pojav in hitro širitev novih psihoaktivnih snovi kot nov izziv, ki ga je treba poglobljeno obravnavati, tudi s krepitvijo obstoječe zakonodaje na ravni Evropske unije.

V zadnjih letih je bila v Evropski uniji vsak teden v povprečju odkrita ena nova psihoaktivna snov, te številke pa bodo po pričakovanjih v prihodnjih letih še narasle. Države članice so od leta 1997 odkrile več kot 300 snovi, število teh snovi pa se je med letoma 2009 in 2012 potrojilo (s 24 v letu 2009 na 73 v letu 2012).

Komisija lahko v skladu z obstoječim instrumentom EU, Sklepom Sveta 2005/387/PNZ, državam članicam predlaga, da se proti novim drogam sprejmejo kazenskopravni ukrepi. Po zaslugi tega mehanizma so bili proti 9 snovem uvedeni omejevalni ukrepi in kazenske sankcije. Na predlog Evropske komisije je bilo leta 2010 na območju Evropske unije prepovedano ekstaziju podobno poživilo mefedron (MEMO/10/646), v začetku leta 2013 pa amfetaminska droga 4-MA (IP/13/75). Komisija je junija 2013 prav tako predlagala prepoved sintetične droge 5-IT (IP/13/604).

V poročilu iz leta 2011 je bilo ugotovljeno, da sedanji sistem ne more več dohajati velikega števila novih snovi, ki se pojavljajo na trgu, saj traja dve leti, preden za posamezno snov začnejo veljati omejevalni ukrepi. Storilci kaznivih dejanj pa se nadzornim ukrepom lahko izognejo z manjšimi spremembami kemične strukture snovi, ki pa ne vplivajo na njene resne škodljive učinke. Poleg tega možnosti Unije pri sprejetju ukrepov omejuje narava sedanjega sistema, ki dopušča samo dva načina reševanja te problematike: kazenskopravne ukrepe ali odločitev, da se ukrepi ne sprejmejo. V okviru veljavnega sistema na področju nadzornih ukrepov ni na voljo učinkovitih možnosti, ki bi omogočale hitra, ciljno usmerjena dejanja.

Današnji predlog predstavlja odziv na vztrajna opozorila Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami ter Europola. Prav tako predstavlja odgovor na pozive Evropskega parlamenta in držav članic (glej Sklepi Sveta iz leta 2011) po posodobitvi Sklepa Sveta 2005/387.

Več informacij

Evropska komisija – politika nadzora nad drogami:

http://ec.europa.eu/justice/anti-drugs/index_sl.htm.

Eurobarometer o odnosu mladih do drog iz leta 2011:

http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_330_en.pdf

Evropsko poročilo o drogah iz leta 2013, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami:

http://www.emcdda.europa.eu/edr2013

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/reding.

Kontakta:

Mina Andreeva (+32 22991382)

Natasha Bertaud (+32 22967456)

Priloga 1

Priloga 2

Širitev novih psihoaktivnih snovi po Evropski uniji

Država članica

Prijavei Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami od leta 2005

Prve prijaveii Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami od leta 2005

Eurobarometer o razširjenosti uporabe (med mladimi, starimi od 15 do 24 let) iz leta 2011

Avstrija

43

11

4 %

Belgija

79

8

4,8 %

Bolgarija

108

8

3,4 %

Ciper

0

0

1,6 %

Hrvaška

41

0

Ni podatka

Češka

60

3

4 %

Danska

62

10

3,8 %

Estonija

0

0

6,2 %

Finska

98

49

1 %

Francija

61

10

5,2 %

Nemčija

127

35

3,7 %

Grčija

34

0

1,6 %

Madžarska

91

10

1,9 %

Irska

18

4

16,3 %

Italija

65

4

0,8 %

Latvija

30

8

8,8 %

Litva

4

1

5,2 %

Luksemburg

3

0

6,8 %

Malta

18

1

0,3 %

Nizozemska

6

5

3,4 %

Poljska

28

12

9 %

Portugalska

4

0

5,8 %

Romunija

2

0

3,3 %

Slovaška

35

0

3,1 %

Slovenija

23

0

6,6 %

Španija

24

4

4,9 %

Švedska

116

33

3,3 %

Združeno kraljestvo

123

58

8,2 %

Skupaj

1 303

274

Povprečje EU: 5 %

Vir: Evropska podatkovna zbirka o novih drogah (Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami) in raziskava Flash Eurobarometer št. 330, Odnos mladih do drog, iz leta 2011 (Evropska komisija).

i :

Države članice se spodbuja, da Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami prijavijo vse nove psihoaktivne snovi, ki jih odkrijejo, vendar pa k temu niso zavezane. Zato je število novih psihoaktivnih snovi, ki so prisotne v vsaki državi članici, verjetno višje.

ii :

Prva prijava snovi Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website