Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Načrt Komisije za obvladovanje tveganj, ki jih pomeni bančni sistem v senci

Commission Européenne - IP/13/812   04/09/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 4. septembra 2013

Načrt Komisije za obvladovanje tveganj, ki jih pomeni bančni sistem v senci

Komisija je danes sprejela sporočilo o bančnem sistemu v senci in predlagala nova pravila za sklade denarnega trga.

To sporočilo sledi lani objavljeni zeleni knjigi o bančnem sistemu v senci (IP/12/253). Sporočilo povzema delo, ki ga je Komisija doslej že opravila, in navaja mogoče nove ukrepe na tem pomembnem področju.

Prvi od teh dodatnih ukrepov, tj. predlagana nova pravila za sklade denarnega trga, je bil predstavljen danes. Njegov namen je s krepitvijo profila likvidnosti in stabilnosti skladov denarnega trga zagotoviti, da bodo lahko lažje prenesli pritiske glede odkupa v izjemnih tržnih pogojih.

Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je povedal: „V zvezi z bankami in trgi smo sprejeli celovito zakonodajo, zdaj pa moramo obravnavati tveganja, ki jih pomeni bančni sistem v senci. Ta ima pomembno vlogo pri financiranju realnega gospodarstva in zagotoviti moramo, da je pregleden ter da se koristi, ki so bile dosežene s krepitvijo nekaterih finančnih subjektov in trgov, ne bodo zmanjšale s prenosom tveganj v manj regulirane sektorje.“

Ozadje

Bančni sistem v senci je sistem kreditnega posredništva, ki vključuje subjekte in dejavnosti zunaj konvencionalnega bančnega sistema. Banke v senci ne veljajo enaki predpisi kot za banke, čeprav opravljajo bančnim podobne dejavnosti. Odbor za finančno stabilnost je na grobo ocenil velikost svetovnega bančnega sistema v senci na približno 51 bilijonov EUR v letu 2011, kar predstavlja 25–30 % celotnega finančnega sistema in polovico obsega sredstev bank. Bančni sistem v senci je torej sistemskega pomena za finančni sistem Evrope.

Po začetku finančne krize leta 2007 se je Evropska komisija lotila celovite reforme sektorja finančnih storitev v Evropi. Cilj je odpraviti pomanjkljivosti in slabosti, ki jih je razkrila kriza, in tako vzpostaviti trden ter stabilen finančni sektor, ki je bistvenega pomena za realno gospodarstvo. Pri tem je treba preprečiti zbiranje tveganj v bančnem sektorju v senci, med drugim zaradi novih bančnih predpisov, ki bi lahko nekatere bančne dejavnosti potiskale v ta manj reguliran sektor bančnega sistema v senci.

Skladi denarnega trga so pomemben vir kratkoročnega financiranja za finančne institucije, podjetja in vlade. V Evropi imajo skladi denarnega trga v lasti približno 22 % kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale vlade ali podjetja, ter 38 % kratkoročnega dolga, ki ga je izdal bančni sektor. Zaradi te sistemske povezanosti skladov denarnega trga z bančnim sistemom ter podjetniškimi in državnimi financami je njihovo delovanje v središču mednarodnih prizadevanj v zvezi z bančnim sistemom v senci.

Glavni elementi današnjega sporočila o bančnem sistemu v senci in predloga uredbe o skladih denarnega trga

V sporočilu so navedena poglavitna vprašanja v zvezi z bančnim sistemom v senci in ukrepi, ki so že bili sprejeti za obravnavo z njim povezanih tveganj, na primer pravila, ki urejajo dejavnosti hedge skladov (glej MEMO/10/572) ter krepijo odnos med bankami in nereguliranimi akterji (določbe v zvezi z izpostavljenostjo iz naslova listinjenja v revidiranih direktivah o kapitalskih zahtevah, MEMO/13/272).

V njem so predstavljene prednostne naloge, za katere namerava Komisija sprejeti pobude na področjih, kot so:

  1. Zagotavljanje okvira za sklade denarnega trga: danes predlagana nova pravila (MEMO/13/764) zajemajo sklade denarnega trga, ki imajo sedež ali se prodajo v Evropi, s ciljem izboljšanja njihovega profila likvidnosti in stabilnosti:

  • Upravljanje likvidnosti: najmanj 10 % portfelja skladov denarnega trga bi moralo biti v obliki sredstev, ki zapadejo v enem dnevu, še dodatnih 20 % pa takih, ki zapadejo v enem tednu. Namen te zahteve je skladom denarnega trga omogočiti izplačilo vlagateljev, ki želijo sredstva dvigniti v kratkem času. Da bi se izognili pretirani teži posameznega izdajatelja v neto vrednosti sredstev sklada denarnega trga, bi se izpostavljenost do posameznega izdajatelja omejila na 5 % portfelja sklada denarnega trga (izraženo v absolutnih številkah). Pri standardnih skladih denarnega trga bi lahko posamezen izdajatelj predstavljal 10 % portfelja.

  • Stabilnost: za upoštevanje stalne neto vrednosti sredstev, tj. verjetnosti, da bo sklad denarnega trga za stabilizacijo odkupov po nominalni vrednosti potreboval podporo sponzorja, bi nova pravila določala, da morajo tovrstni skladi denarnega trga oblikovati vnaprej določene kapitalske rezerve. Te rezerve se bodo aktivirale za podporo stabilnim odkupom v obdobjih upadanja vrednosti naložbenih sredstev skladov denarnega trga.

  1. Preglednost bančnega sistema v senci: da bi lahko učinkovito spremljali tveganja in po potrebi posredovali, je ključnega pomena, da se o tem sektorju zbirajo podrobni, zanesljivi in celoviti podatki.

  2. Zakonodaja o vrednostnih papirjih in tveganjih, povezanih s posli financiranja vrednostnih papirjev (predvsem posojanje vrednostnih papirjev in posli začasne prodaje/začasnega odkupa): ti posli lahko prispevajo k povečanju vzvoda in krepijo prociklično naravo finančnega sistema, ki nato postane občutljiv na dvige bančnih vlog in nenadno zmanjšanje finančnega vzvoda. Poleg tega je zaradi premajhne preglednosti teh trgov težko ugotoviti lastniške pravice (Kdo ima v lasti kaj?), spremljati koncentracijo tveganja in opredeliti nasprotne stranke (Kdo je izpostavljen komu?).

  3. Zagotavljanje okvira za interakcije z bankami: visoka stopnja povezanosti bančnega sistema v senci in preostalega finančnega sektorja, zlasti bančnega sistema, je glavni vir tveganja širjenja negativnega vpliva. To tveganje bi zlasti lahko obravnavali z zaostritvijo bonitetnih pravil za banke pri njihovem poslovanju z nereguliranimi finančnimi institucijami.

Poleg tega bo posebna pozornost namenjena ureditvi nadzora nad subjekti/dejavnostmi bančnega sistema v senci, da se zagotovi ustrezna obravnava posebnih tveganj. Določena področja, kot so na primer vzpostavitev instrumentov za reševanje za nebančne finančne institucije in strukturne reforme bančnega sistema, zahtevajo nadaljnjo analizo ter bodo natančneje opredeljena pozneje.

Končni cilj je zagotoviti, da so potencialna sistemska tveganja v finančnem sektorju zajeta in da so možnosti regulativne arbitraže omejene, s čimer bi okrepili celovitost trga ter povečali zaupanje varčevalcev in potrošnikov.

Sporočilo Komisije je skladno s priporočili Odbora za finančno stabilnost, ki jih bodo podprli voditelji držav skupine G20 v Sankt Peterburgu 5. in 6. septembra 2013.

Glej tudi MEMO/13/763 (bančni sistem v senci) in MEMO/13/764 (skladi denarnega trga).

Več informacij

http://ec.europa.eu/internal_market/finances/shadow-banking/index_en.htm

http://ec.europa.eu/internal_market/investment/money-market-funds/index_en.htm

Kontakti:

Chantal Hughes (+32 22964450)

Carmel Dunne (+32 22998894)

Audrey Augier (+32 22971607)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site