Navigation path

Left navigation

Additional tools

Okolje: trendi odpadne komunalne vode v pravo smer

European Commission - IP/13/768   07/08/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 7. avgusta 2013

Okolje: trendi odpadne komunalne vode v pravo smer

Kljub velikim razlikam med državami članicami najnovejši podatki o čiščenju odpadne vode v Evropi kažejo izboljšanje na področju zbiranja in čiščenja. Vodilne države na tem področju, kot so Avstrija, Nemčija in Nizozemska, v večinoma že izpolnjujejo minimalne standarde EU za čiščenje odpadne vode, več drugih držav pa se je približalo temu cilju. Novejše države članice so kljub slabšemu izhodiščnemu položaju in nižjim stopnjam skladnosti na splošno prav tako izboljšale zbiranje in čiščenje. Ta napredek je bil dosežen z znatno naložbeno podporo EU v višini 14,3 milijarde evrov v obdobju 2007–2013.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je dejal: „Odpadne vode so ena temeljnih preizkušenj za družbo – ali čistimo umazanijo, ki jo ustvarjamo, ali onesnažujemo okolje, od katerega smo odvisni? Zadovoljen sem, da gre razvoj v pravo smer, vesel pa sem tudi, da se ukrepi Komisije – kombinacija finančne podpore in strožjih pravnih ukrepov, kadar so potrebni, za državljane Evrope obrestujejo.“

Iz poročila je razvidno, da za veliko večino (91 %) obremenitev zaradi onesnaževanja iz evropskih velikih mestih velja strožji postopek čiščenja, kar je znatno izboljšanje v primerjavi z razmerami v prejšnjem poročilu (77 %).

Poleg tega se je zaradi boljšega čiščenja voda in manj izpustov neprečiščenih odplak v okolje brez dvoma izboljšala kakovost kopalnih voda (glej IP/13/445). Na začetku devetdesetih let 20. stoletja je imelo odlično kakovost vode le približno 60 % kopališč, danes pa je takšnih 78 %.

Po predpisih EU, dogovorjenih leta 1991, morajo imeti države članice sisteme za zbiranje komunalne odpadne vode in zagotoviti, da za vodo, ki vstopa v sisteme zbiranja, velja postopek ustreznega „sekundarnega“ čiščenja, s katerim se odstranijo onesnaževala. Odpadne vode, ki vstopajo na občutljiva območja, na primer kopališča ali zajetja pitne vode, je treba dodatno očistiti po strožjem postopku.

Zadnje poročilo zajema obdobje 2009–2010, najpomembnejše ugotovitve pa so:

  • Stopnje zbiranja so bile na zelo visoki ravni, kar 15 držav članic pa je zbralo 100 % skupnih obremenitev zaradi onesnaževanja. Vse države članice so ohranile ali izboljšale prejšnje rezultate, čeprav so stopnje skladnosti v Bolgariji, na Cipru, v Estoniji, Latviji in Slovenija ostale nižje od 30 % .

  • Stopnje skladnosti za sekundarno čiščenje znašajo 82 %, kar je štiri odstotne točke več kot v prejšnjem poročilu. Vendar obstajajo velike razlike med državami EU-15, kjer so stopnje segale od 90 % do 100 %, in državami EU-12, v katerih je bila povprečna stopnja skladnosti 39 %.

  • Stopnje skladnosti za strožje čiščenje za boj proti evtrofikaciji ali zmanjšanju bakteriološkega onesnaženja, ki bi lahko vplivalo na zdravje ljudi, so skupno znašale 77 %. V državah članicah EU-12 je bila povprečna stopnja skladnosti le 14 %, v Avstriji, Nemčiji, Grčiji in na Finskem pa je dosegla 100 %.

  • Del ozemlja EU, določenega kot občutljivo območje, se je v primerjavi s prejšnjim poročilom povečal za dve točki in dosegel skoraj 75 %. Najbolj se je takšno območje povečalo v Franciji in Grčiji.

Iz poročila je razvidno, da za veliko večino (91 %) obremenitev zaradi onesnaževanja iz evropskih velikih mestih velja strožji postopek čiščenja, kar je znatno izboljšanje v primerjavi z razmerami v prejšnjem poročilu (77 %). Vendar je v prilogo k poročilu, ki primerja razmere v 27 evropskih prestolnicah, vključeno tudi opozorilo: le 11 od 27 glavnih mest ima ustrezen sistem zbiranja in čiščenja, in to kljub dejstvu, da so bili standardi določeni pred več kot 20 leti.

Ozadje

Kraji, mesta in naselja v Evropski uniji morajo zbirati in čistiti komunalne odpadne vode po Direktivi o čiščenju komunalne odpadne vode. Neprečiščene odpadne vode so lahko onesnažene s škodljivimi bakterijami in virusi, zato pomenijo tveganje za javno zdravje. Vsebujejo tudi hranila, kot sta dušik in fosfor, ki lahko poškodujeta sladke vode in morsko okolje s spodbujanjem čezmerne rasti alg, ki zavirajo rast drugih organizmov; proces se imenuje evtrofikacija.

Direktiva predpisuje biološko čiščenje odpadnih voda, imenovano „sekundarno čiščenje“, na zbirnih območjih posebno občutljivih voda pa strožje čiščenje. Za države članice EU-15 so se vsi roki iz Direktive iztekli, države članice EU-12 pa so jih podaljšale najpozneje do leta 2018.

Za izvajanju Direktive sta zelo pomembna Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj. V letu 2009 je bilo projektom vodne kanalizacijske infrastrukture dodeljenih 3,5 milijarde evrov, v letu 2010 pa 9,7 milijarde evrov, pri čemer je Poljska prejela 3,3 milijarde evrov, Romunija 1,2 milijarde Madžarska pa 600 milijonov evrov. Prispevek EU k naložbam na področju odpadnih voda v celotnem programskem obdobju 2007–2013 se ocenjuje na približno 14,3 milijarde evrov.

Stopnje skladnosti so bile višje, kadar so bili stroški izterjani in je bilo upoštevano načelo „onesnaževalec plača“. Komisija spodbuja skladnost s predpisi s stalnim dialogom in po potrebi s postopki za ugotavljanje kršitev, med katerimi so nekateri iz leta 1997. Še vedno niso končani postopki za ugotavljanje kršitev zoper 10 držav članic.

Več informacij:

Povezava na poročilo:

http://ec.europa.eu/environment/water/water-urbanwaste/implementation/implementationreports_en.htm.

Glej tudi:

http://ec.europa.eu/environment/water/water-urbanwaste/index_en.html

Kontakti:

Joe Hennon (+32 22953593)

Monica Westeren (+32 22991830)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website