Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 17, julija 2013

Zaščita davkoplačevalskega denarja pred goljufijami: Komisija predlaga ustanovitev urada evropskega javnega tožilca in krepitev procesnih jamstev v preiskavah urada OLAF

Evropska komisija želi z ustanovitvijo urada evropskega javnega tožilca okrepiti pregon storilcev kaznivih dejanj zoper davkoplačevalska sredstva po vsej EU. Urad bo pristojen izključno za preiskovanje in pregon ter bo po potrebi na sodiščih držav članic vlagal obtožnice zoper kazniva dejanja, ki škodujejo proračunu EU. Kot neodvisna institucija bo predmet demokratičnega nadzora.

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je dejal: „Komisija je danes v skladu z obljubo, ki sem jo dal leta 2012 v svojem govoru o stanju v Uniji, predlagala ustanovitev urada evropskega javnega tožilca. Ta pobuda potrjuje zavezanost Komisije k ohranjanju načela pravne države ter bo močno okrepila zaščito davkoplačevalskega denarja in povečala učinkovitost boja proti goljufijam v zvezi s proračunskimi sredstvi EU. Komisija je uresničila tudi svojo zavezo, da se v skladu s procesnimi jamstvi, ki jih bo uporabljal novi urad evropskega javnega tožilca, okrepijo postopki urada OLAF v zvezi z navedenimi jamstvi.“

„Evropska komisija z današnjim predlogom uresničuje obljubo, ki jo je dala glede izvajanja politike ničelne tolerance do goljufij v škodo proračuna EU. Pri davkoplačevalskih sredstvih šteje prav vsak evro – še posebej pa v današnjih gospodarskih razmerah“, je dejala podpredsednica Viviane Reding, komisarka EU za pravosodje, in dodala: „Storilci kaznivih dejanj, ki si z izkoriščanjem pravnih vrzeli prilaščajo davkoplačevalski denar, ne bi smeli ostati nekaznovani samo zato, ker nimamo ustreznih instrumentov, da bi jih privedli pred sodišče. Čas je, da si priznamo naslednje: če sama EU ne bo zaščitila svojega skupnega proračuna, tega zanjo ne bo storil nihče. Države članice in Evropski parlament pozivam, naj podprejo ta pomemben projekt, da bi urad evropskega javnega tožilca lahko začel opravljati svoje naloge s 1. januarjem 2015“.

„Urad evropskega javnega tožilca bo skrbel, da bo zaščita proračuna EU ustrezno prednostno obravnavana po vsej Evropi. Premostil bo vrzel, ki trenutno obstaja zaradi različnih kazenskopravnih sistemov držav članic, katerih pristojnosti sežejo samo do nacionalnih meja, in dejstva, da organi Unije ne morejo izvajati kazenskih preiskav“, je dejal evropski komisar Algirdas Šemeta, pristojen za boj proti goljufijam, in dodal: „Hkrati pa bo urad OLAF še naprej izvajal pomembne dejavnosti v boju proti goljufijam na področjih, ki niso zajeta z nalogami novega urada evropskega javnega tožilca. OLAF bo na podlagi nedavne reforme in danes predstavljenih zamisli glede dodatnega izboljšanja njegovega upravljanja postal učinkovitejši in uspešnejši. Naša prizadevanja za boj proti goljufijam v zvezi s proračunom EU in odvračanje od takih goljufij bodo tako dala boljše rezultate“.

Razlogi za predlog o ustanovitvi urada evropskega javnega tožilca so preprosti: pri skupnem proračunu, v katerega se stekajo sredstva vseh držav članic EU, ki se poleg tega upravljajo v skladu s skupnimi pravili, so potrebni tudi skupni instrumenti za zaščito proračuna na ravni celotne Unije. Trenutno je raven zaščite in uveljavljanja na področju goljufij v škodo proračuna EU zelo neenotna. Stopnja uspešnosti pregona tovrstnih kaznivih dejanj se med državami članicami precej razlikuje, povprečje za EU pa dosega komaj 42,3 % (glej prilogo). V številnih primerih sploh ne pride do pregona, kar goljufom omogoča, da uspešno izkoriščajo pravne vrzeli in si prilaščajo denar evropskih državljanov. Tudi če je bil začet postopek kazenskega pregona, je med državami članicami opaziti velike razlike v deležu obsodb za kazniva dejanja zoper proračun EU.

Urad evropskega javnega tožilca bo skrbel, da bo vsak primer domnevne goljufije v škodo proračuna EU ustrezno obravnavan in tudi zaključen. To bo imelo močen odvračilen učinek, saj bo storilcem kaznivih dejanj pokazalo, da bodo preganjani in privedeni pred sodišče.

V skladu s Pogodbama EU Danska ne bo sodelovala v tem projektu. Tudi Združeno kraljestvo in Irska ne bosta sodelovala, če se državi ne bosta prostovoljno in izrecno odločili za to (določba opt-in).

Komisija hkrati z ustanovitvijo urada evropskega javnega tožilca predlaga izvedbo reforme urada EU za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust) in objavlja sporočilo o upravljanju urada EU za boj proti goljufijam (OLAF).

Decentralizirana struktura, ki zagotavlja stroškovno učinkovitost

Urad evropskega javnega tožilca bo imel decentralizirano strukturo, ki bo vključena v nacionalne sodne sisteme. Delegirani evropski tožilci bodo izvajali preiskave in pregon v posameznih državah članicah v skladu z nacionalnim pravnim redom, pri tem pa jim bo pomagalo nacionalno osebje. Njihove ukrepe bo usklajeval osrednji evropski javni tožilec, da se zagotovi enoten pristop po vsej EU – to je pomembno zlasti v čezmejnih zadevah. Celotna struktura institucije bo temeljila na obstoječih virih in zato ne bi smela povzročati večjih dodatnih stroškov.

Nacionalna sodišča bodo pristojna za sodni nadzor, kar pomeni, da se bodo pri njih lahko vlagale pritožbe zoper ravnanje evropskega javnega tožilca. Obenem pa bodo imeli osumljenci v preiskovalnih postopkih, ki jih bo izvajal urad evropskega javnega tožilca, širše procesne pravice.

„Kolegij“ desetih tožilcev, ki bo vključeval evropskega javnega tožilca, štiri namestnike in pet delegiranih tožilcev, bo zagotavljal nemoteno povezovanje sistema na ravni EU z nacionalnimi sistemi, zlasti z dogovorom o splošnih pravilih in dodeljevanju zadev.

Širše procesne pravice

S predlogom je predvideno večje varstvo procesnih pravic posameznikov, ki so v postopku preiskave urada evropskega javnega tožilca, kot jim ga trenutno zagotavljajo različni nacionalni sistemi. To na primer vključuje pravico do tolmačenja in prevajanja, pravico do obveščenosti in dostopa do dokumentacije v zadevi ali pravico do odvetnika v primeru pridržanja.

Da bi se zagotovila trdna jamstva za procesne pravice, so v predlogu o ustanovitvi urada evropskega javnega tožilca opredeljene tudi druge pravice, ki v zakonodaji EU še niso usklajene. Mednje spada pravica do molka in domneve nedolžnosti, pravica do pravne pomoči ter pravica do predložitve dokazov, vključno s pravico do zaslišanja prič.

V predlogu so določena tudi jasna in usklajena pravila o preiskovalnih ukrepih, ki jih lahko urad evropskega javnega tožilca uporabi v svojih preiskavah, ter določbe o zbiranju in uporabi dokazov.

Izboljšanje upravljanja urada OLAF in krepitev procesnih jamstev

Komisija predlaga dodatno krepitev upravljanja urada OLAF in procesnih jamstev v njegovih postopkih preiskav, da bi bila usklajena s procesnimi jamstvi, ki so predvidena za novi urad evropskega javnega tožilca. V zvezi s tem sta predvideni dve ključni pobudi. Prvič, uvedena bo funkcija neodvisnega nadzornika procesnih jamstev, da bi se okrepil pravni nadzor nad preiskovalnimi ukrepi urada OLAF. Drugič, uvedeno bo posebno procesno jamstvo v obliki pooblastila nadzornika za bolj radikalne preiskovalne ukrepe (preiskovanje uradnih prostorov, zaseg dokumentacije itd.), ki jih bo OLAF morda moral izvesti v institucijah EU.

Z ustanovitvijo urada evropskega javnega tožilca se bo spremenila tudi vloga urada OLAF.

Urad bo še naprej odgovoren za upravne preiskave na področjih, ki niso v pristojnosti evropskega javnega tožilca. Sem spadajo nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom EU, in hujše poklicne kršitve ali kazniva dejanja uslužbencev institucij EU, ki sicer nimajo finančnega vpliva.

OLAF ne bo več izvajal upravnih preiskav goljufij na ravni EU ali drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj bo namreč v izključni pristojnosti urada evropskega javnega tožilca, ko bo ta ustanovljen. Če bo OLAF sumil, da so bila storjena takšna kazniva dejanja, bo dolžan o tem čim prej obvestiti urad evropskega javnega tožilca. Čeprav OLAF ne bo več izvajal preiskav na tem področju, bo še naprej zagotavljal pomoč uradu evropskega javnega tožilca na zahtevo slednjega (kot že danes počne na zahtevo nacionalnih tožilcev). Ta sprememba bo omogočila hitrejši postopek preiskav in pripomogla k preprečevanju podvajanja upravne in kazenske preiskave istega dejanskega stanja. Na ta način se bodo možnosti uspešnega pregona povečale.

Naslednji koraki

Predlog uredbe morajo zdaj v Svetu soglasno sprejeti države članice, še prej pa ga mora odobriti Evropski parlament.

Če v Svetu ne bo mogoče doseči soglasja, je v Pogodbah določeno, da se lahko skupina najmanj devetih držav članic odloči za okrepljeno sodelovanje (člen 86 PDEU).

Ozadje

Države članice vsako leto poročajo o izgubi približno 500 milijonov evrov v prihodkih in odhodkih EU zaradi domnevnih goljufij.

Ustanovitev urada evropskega javnega tožilca je določena v Lizbonski pogodbi (člen 86 PDEU), kakor tudi okrepitev Eurojusta (člen 85 PDEU). Predsednik Barroso je septembra 2012 v svojem govoru o stanju v Uniji (SPEECH/12/296) obnovil zavezo Komisije, da izpelje ta projekt.

Nemški in francoski pravosodni minister sta v skupni izjavi z dne 20. marca 2013 izrazila podporo ustanovitvi urada evropskega javnega tožilca.

Komisija je maja 2011 sprejela Sporočilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije s kazenskim pravom in upravnimi preiskavami, v katerem so opisani predlogi za boljšo zaščito finančnih interesov EU (glej IP/11/644).

Julija 2012 je predlagala direktivo s kazenskopravnimi določbami za boj proti goljufijam v zvezi s proračunskimi sredstvi EU (IP/12/767, MEMO/12/544). Predlog je vključeval skupne opredelitve kaznivih dejanj v škodo proračuna EU, uskladitev minimalnih sankcij (vključno s kaznijo zapora pri težjih kršitvah) ter skupne zastaralne roke.

Več informacij

MEMO/13/693

Informativni sveženj

http://ec,europa,eu/justice/newsroom/criminal/news/130717_en,htm

Evropska komisija – kazenskopravna politika:

http://ec,europa,eu/justice/criminal/criminal-law-policy

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in komisarke za pravosodje Viviane Reding:

http://ec,europa,eu/reding

Spletna stran komisarja Algirdasa Šemete:

http://ec,europa,eu/commission_2010-2014/semeta/index_en,htm

PRILOGA 1: Razčlenitev zadev, posredovanih državam članicam, sodnih odločb in obsodb (v obdobju 2006–2011)

Zadeve, posredovane državam članicam

Zadeve, v katerih je odločalo sodišče

Delež posredovanih zadev, v katerih je odločalo sodišče

Obsodbe

Delež obsodb v zadevah, v katerih je odločalo sodišče

Avstrija

8

4

50 %

4

100 %

Belgija

56

28

50 %

18

64,3 %

Bolgarija

37

14

37,8 %

6

42,9 %

Ciper

1

0

0 %

0

ni podatkov

Češka

23

8

34,8 %

2

25 %

Danska

4

3

75 %

1

33,3 %

Estonija

3

1

33,3 %

1

100 %

Finska

12

12

100 %

11

91,7 %

Francija

29

12

41,4 %

9

75 %

Nemčija

168

114

67,9 %

65

57 %

Grčija

86

26

30,2 %

5

19,2 %

Madžarska

10

1

10 %

0

0 %

Irska

0

0

ni podatkov

0

ni podatkov

Italija

112

37

33 %

14

37,8 %

Latvija

4

0

0 %

0

ni podatkov

Litva

9

9

100 %

8

88,9 %

Luksemburg

2

1

50 %

1

100 %

Malta

5

0

0 %

0

ni podatkov

Nizozemska

29

16

55,2 %

5

31,3 %

Poljska

90

17

18,9 %

6

35,3 %

Portugalska

21

9

42,9 %

6

66,7 %

Romunija

225

128

56,9 %

30

23,4 %

Slovaška

16

9

56,3 %

0

0 %

Slovenija

2

0

0 %

0

ni podatkov

Španija

54

5

9,3 %

0

0 %

Švedska

5

4

80 %

4

100 %

Združeno kraljestvo

19

13

68,4 %

3

23,1 %

Skupaj

1 030

471

45,7 %

199

42,3 %

Vir: Poročilo urada OLAF za leto 2011: Dvanajsto operativno poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011, preglednica 6, str. 22.

Kontakti:

Mina Andreeva (+32 22991382)

Emer Traynor (+32 22921548)

Natasha Bertaud (+32 22967456)

Natasja Bohez Rubiano (+32 22966470)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site