Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 1. julija 2013

Evropski makroregionalni poskus: prva presoja uspešnosti

Evropska komisija je danes objavila prvo študijo za presojo uspešnosti dveh makroregionalnih strategij EU in za oblikovanje priporočil za prihodnost.

V evropskih strategijah za Podonavje in regijo Baltskega morja, pri katerih sodeluje več kot 20 držav članic in nečlanic EU, je bilo prvič uporabljeno edinstveno sodelovanje, ki temelji na ideji, da se je s skupnimi izzivi — bodisi okoljskimi, gospodarskimi ali varnostnimi — s katerimi se soočajo posamezne regije, najbolje spopasti kolektivno, ter da je smiselno skupno načrtovanje za najbolj učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev.

Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je v odzivu na poročilo dejal: „Danes objavljena študija potrjuje očitno vrednost naših makroregionalnih strategij. Z intenzivnim sodelovanjem je nastalo na stotine novih projektov in omrežij v Podonavju in baltskih regijah. Poleg tega nam udeleženci sporočajo, da se je sodelovanje, tudi z državami nečlanicami EU, znatno okrepilo.“

„Če pa želimo zagotoviti trajni uspeh, je treba ta pristop postaviti v središče načrtov vladne in regionalne politike, zlasti pri načrtovanju novih programov in projektov za naslednje finančno obdobje, ter zagotoviti dovolj sredstev. Treba je doseči še večjo odgovornost regij samih, da bodo sprejemale jasnejše odločitve in da bodo še bolj prepoznavne.“

Komisar Hahn je v zvezi z novimi strategijami še dejal, da „obstoječi strategiji zagotavljata koristno znanje za morebitne nove makroregije. Pred uporabo katere koli nove strategije je treba skrbno preučiti, kateri so njeni cilji, kakšno dodano vrednost lahko prinaša in kako bi se financirala. Izkušnje kažejo, da se je na začetku koristno osredotočiti na omejeno število prednostnih nalog. Seveda je vsaka regija edinstvena in nove makroregije lahko preskusijo nove pristope za poglobitev sodelovanja“.

Poročilo vsebuje na splošno pozitivno mnenje o obstoječih strategijah. Poudarja, kako sta ustvarili na stotine novih projektov in pripomogli k oblikovanju skupnih ciljev politike na področjih, ki so ključnega pomena za sodelujoče regije. Makroregionalni pristop je spodbudil tudi številne skupne iniciative in omrežja, pa tudi politične odločitve na kolektivni ravni.

Poročilo navaja, da se je sodelovanje med udeleženimi državami EU in sosednjimi državami nečlanicami EU znatno okrepilo ter omogočilo učinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev.

Vendar poročilo vlade opozarja, da je nujna politična zavezanost in da je treba strategiji prednostno izvajati na vseh zadevnih področjih politike, da se zagotovi njihova vključenost v prihodnje evropske strukturne in investicijske sklade ter druge ustrezne evropske, regionalne in nacionalne okvire politik. Prav tako poudarja pomen upravnih virov za uresničevanje ciljev.

Poročilo glede prihodnjih makroregionalnih strategij poudarja, da bi bilo treba nove pobude uveljavljati le v primeru posebnih potreb po izboljšanem sodelovanju na visoki ravni. Obstajati mora pripravljenost, da se politična zavezanost pretvori v upravno podporo, nove strategije pa bi morale imeti jasno posebno dodano vrednost na ravni EU.

Osnovne informacije

Strategija EU za regijo Baltskega morja je bila sprejeta leta 2009. Strategija EU za Podonavje je bila sprejeta junija 2011. Strategija za jadransko-jonsko regijo je bila zahtevana.

Strategija EU za regijo Baltskega morja

Strategija EU za regijo Baltskega morja povezuje osem držav članic (Švedsko, Dansko, Estonijo, Finsko, Nemčijo, Latvijo, Litvo in Poljsko), ki so združile moči pri reševanju posebnih izzivov na tem območju, zlasti glede okolja Baltskega morja. Strategija podpira tudi sodelovanje s sosednjimi državami, med drugim z Rusijo in Norveško.

Nekateri vodilni projekti:

Projekt Baltic Deal kmetom pomaga zmanjševati izpiranje hranilnih snovi s pridelovalnih površin ter ohranjati proizvodnjo in konkurenčnost.

S projektom za učinkovit, varen in trajnostni pomorski promet (EfficienSea) je regija Baltskega morja pilotna regija za e-navigacijo. V okviru projekta se razvijajo ter preskušajo infrastruktura in storitve za e-navigacijo ter izmenjuje dobra praksa na vseh področjih.

Projekt Baltski gnoj je projekt pretvorbe okoljskega problema v priložnost za poslovne inovacije. Gre za projekt pridobivanja energije iz obnovljivih virov in organskih gnojil.

Cilj projekta Zvezde BSR je spodbuditi regionalno konkurenčnost in rast z nadnacionalnimi povezavami na področju raziskav in inovacij. V okviru projekta se rešujejo skupni izzivi na področjih, kot so zdravje, energija in trajnostni promet.

Strategija EU za Podonavje

Strategija EU za Podonavje zajema 9 držav EU (Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Češko, Slovaško, Slovenijo, Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško) ter 5 držav nečlanic EU (Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Ukrajino in Moldavijo).

Nekateri projekti v okviru strategije:

S skupnim pristopom je bil dokončan most Vidin-Calafat med Bolgarijo in Romunijo, ključni del ene najpomembnejših povezav znotraj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Ta most je šele drugi most čez Donavo na 630 km dolgem delu državne meje.

Projekt odstranitve potopljenih plovil na Donavi je namenjen odstranjevanju potopljenih plovil iz Donave, Save in Tise v Srbiji, Romuniji in Bolgariji, kar bo izboljšalo plovbo in ekološke razmere.

Poslovni forum za Podonavje zagotavlja pomembno platformo za mrežno povezovanje več kot 300 malih in srednjih podjetij. Spodbuja srečanja med podjetji in podpira povezave z akademskimi ustanovami, kot so raziskovalni inštituti in univerze.

Začele so se priprave na ustanovitev Podonavskega sklada za raziskave in inovacije, ki bo združeval nacionalna in regionalna sredstva ter se opiral na izkušnje iz programa BONUS v regiji Baltskega morja.

Projekt Poplavno tveganje na Donavi spodbuja metode sodelovanja z 19 institucijami v osmih podonavskih državah z izmenjavo podatkovnih zbirk in kartiranjem poplavnih območij. Evropski poplavni opozorilni sistem (EFAS) izvaja dopolnilno delo.

Nove strategije

Komisija bo na zahtevo Evropskega sveta do konca leta 20141 predstavila novo evropsko strategijo za jadransko-jonsko regijo. Vanjo je vključenih osem držav: štiri države članice EU (Grčija, Italija, Slovenija in Hrvaška) in štiri države nečlanice EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija).

V zadnjih dveh letih je bilo opravljenih več razprav, vključno z nedavno sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta o izvedljivosti makroregionalne strategije v Alpah.

Dodatne informacije

Strategija EU za regijo Baltskega morja

www.balticsea-region-strategy.eu

http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperate/danube/index_en.cfm

http://www.danube-region.eu/

Kontakta:

Shirin Wheeler (+32 22966565)

Annemarie Huber (+32 22993310)

1 :

Sklepi Evropskega sveta z dne 12. in 13. decembra 2012 (pogojeni z oceno koncepta makroregionalnih strategij, kot je določeno v sklepih Sveta z dne 13. aprila 2011).


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website