Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Zaposlovanje in socialne razmere v EU: četrtletni pregled izpostavlja prednosti pripravništva in najnovejše migracijske trende

Commission Européenne - IP/13/601   25/06/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 25. junija 2013

Zaposlovanje in socialne razmere v EU: četrtletni pregled izpostavlja prednosti pripravništva in najnovejše migracijske trende

Po podatkih najnovejšega četrtletnega pregleda razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev Evropske komisije so pogodbe o zaposlitvi za določen čas lahko dobra priložnost, da mladi vstopijo na trg dela, zlasti če je delo povezano z izobraževanjem ali usposabljanjem (kot je to običajno v Nemčiji in Avstriji). Ko pa so mladi začasni delavci neprostovoljno zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (kot so na primer v Španiji in na Poljskem), obstaja tveganje, da ostanejo ujeti v negotovih delovnih pogojih. V okviru vedno večjih razlik v stopnjah brezposelnosti med državami članicami si vse več državljanov EU želi preseliti v drugo državo članico, vendar se pri tem še vedno soočajo z ovirami. V pregledu je prav tako izpostavljen pomen, ki ga ima kakovostno otroško varstvo pri zmanjševanju neenakosti v zgodnjem življenjskem obdobju.

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor je dejal: „Kriza evra je prinesla recesijo z dvojnim dnom in z njo katastrofalne socialne posledice, zlasti za ‚obrobne države‘ in mlade. Toda naša najnovejša analiza potrjuje prednosti vajeništev in pripravništev, ki mladim pomagajo pri pridobivanju kakovostne zaposlitve. To dodatno potrjuje, da morajo vse države članice uvesti sistem jamstva za mlade še pred koncem leta 2013.“

V državah, v katerih je stopnja zaposlenosti mladih le rahlo upadla (npr. v Nemčiji in Avstriji), je večina pogodb o zaposlitvi za določen čas za mlade delavce povezanih z izobraževanjem ali usposabljanjem, kar odraža ustaljene sisteme vajeništva v teh državah. Take pogodbe o vajeništvu in usposabljanju se običajno sklenejo za daljši čas in pogosto vodijo do pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. V državah z velikim upadom stopnje zaposlenosti mladih (npr. v Španiji in na Poljskem) pa je večina mladih zaposlenih za določen čas neprostovoljno, trajanje teh pogodb o zaposlitvi pa je krajše. To odraža težave segmentacije trga dela, na katerem uživajo izkušeni delavci visoko raven zaščite zaposlitve, novinci na trgu dela pa so bodisi brezposelni bodisi pa zaposleni na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Evropska komisija poziva vse države članice, da čim prej vzpostavijo sistem jamstva za mlade, ki ga je Komisija v okviru svežnja ukrepov o zaposlovanju predlagala decembra 2012 (glej IP/12/1311 in MEMO/12/938), Svet pa ga je sprejel aprila 2013. V okviru jamstva za mlade naj bi mladim, mlajšim od 25 let, ki ne morejo najti kakovostne zaposlitve, zagotovili, vajeništvo, pripravništvo ali nadaljnje izobraževanje v štirih mesecih po zaključku izobraževanja ali izgubi zaposlitve.

Komisija bo 2. julija v Leipzigu vzpostavila evropsko koalicijo za vajeništva, ki bo povezala deležnike iz vrst javnih organov, podjetij in socialne partnerje, raziskovalce in delavce na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter predstavnike mladih. Pod skupno streho bo združila obstoječe ukrepe ter spodbujala koristi uspešnih programov vajeništva in postopke za njihovo vzpostavitev.

V priporočilih za posamezno državo za leto 2013 je Komisija 29. maja (glej IP/13/463) 16 državam članicam svetovala, da se osredotočijo na reformo poklicnega usposabljanja in strokovnega izobraževanja ter tako okrepijo usposabljanje na delovnem mestu. Komisija je sedmim državam članicam (Franciji, Italiji, Latviji, Litvi, Nizozemski, Španiji in Sloveniji) prav tako predlagala, naj izvedejo nadaljnje ukrepe za odpravljanje segmentacije trgov dela.

Več državljanov z juga Evrope želi najti zaposlitev v tujini

Mobilnost znotraj EU se je po upadu na začetku krize v zadnjih letih nekoliko izboljšala. Še vedno se najpogosteje v druge države EU selijo delavci iz držav članic EU iz Vzhodne in Srednje Evrope, vendar njihove spretnosti mnogokrat niso v celoti izkoriščene, saj je večina od njih previsoko kvalificirana za delo, ki ga opravljajo. Število delavcev, ki se selijo iz južnih v severne države članice, narašča hitreje, vendar z nižje začetne točke. Delež prebivalstva z „resnimi nameni“ za selitev v naslednjih 12 mesecih se je več kot podvojil, in sicer z 0,5 % na 1,2 %, tj. z 2 na 5 milijonov, in je največji v Grčiji. Stopnja izseljevanja med državljani EU narašča, zlasti na Irskem, v Grčiji in na Portugalskem, medtem ko je v Španiji in Italiji še vedno nizka. Vendar se na splošno zdi, da se je trg dela na krizne razmere prilagodil, in sicer ne toliko z izseljevanjem prebivalstva iz matične države in iskanjem zaposlitve v tujini, temveč z zmanjšanjem prihodov in povečanjem odhodov delavcev migrantov (ki zapustijo državo gostiteljico, da se vrnejo domov), zlasti v primeru Španije. Obenem pa je bilo v obdobju 2007–2012 mogoče opaziti množično izseljevanje mladih iz matičnih držav, zlasti iz Litve in Latvije ter tudi Bolgarije, Poljske, Estonije in Irske. Nasprotno pa mladi iz Italije, Španije in Grčije še vedno sorazmerno redko zapuščajo svojo domovino.

Komisija prenavlja vseevropsko mrežo za iskanje zaposlitve EURES, da bi olajšala mobilnost delavcev med državami članicami. Z njo bo posameznikom, ki so se pripravljeni preseliti v drugo državo, pomagala poiskati ustrezna prosta delovna mesta, delodajalcem pa pomagala pri iskanju ustrezno kvalificiranih delavcev (glej IP/12/1262, MEMO/12/896, MEMO/12/897). Komisija je prav tako predlagala Direktivo, s katero bi delavcem omogočila lažje uveljavljanje pravice do prostega gibanja (glej IP/13/372).

Kakovostno otroško varstvo prinaša otroku dolgotrajne koristi

Akademska raziskava, analizirana v najnovejšem četrtletnem pregledu, kaže, da kakovostno otroško varstvo prinaša dolgotrajne koristi za otroka. Pozitivni učinki so najopaznejši pri najbolj prikrajšanih otrocih, tako da lahko kakovostno otroško varstvo prispeva k zmanjševanju neenakosti v zgodnjem življenjskem obdobju. Vendar imajo otroci iz prikrajšanih okolij bolj omejen dostop do storitev otroškega varstva. V EU ima samo 23 % otrok, mlajših od treh let, iz revnih gospodinjstev dostop do formalnega otroškega varstva, v primerjavi z 41 % otrok, ki živijo v drugih gospodinjstvih. Podobno je le 20 % otrok, katerih matere imajo le nižjo raven izobrazbe, vpisanih v zavod za varstvo otrok, v primerjavi s 40 % otrok z materami z visoko izobrazbo.

Komisija je s Priporočilom o vlaganju v otroke, sprejetim februarja 2013 v okviru svežnja o socialnih naložbah (glej IP/13/125 in MEMO/13/117), države članice pozvala, naj okrepijo prizadevanja za dostop vseh družin do kakovostne predšolske vzgoje in varstva. Ta poziv je vključen tudi v predlaganih priporočilih za posamezno državo za leto 2013, naslovljenih na 13 držav. Formalne storitve otroškega varstva lahko staršem pomagajo pri vstopu na trg dela in ohranitvi zaposlitve, le če so dostopne in dobre kakovosti.

Dodatne informacije

Četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev

Priporočila za posamezno državo za leto 2013

Zaposlovanje mladih

Sveženj o socialnih naložbah

Zaposlovanje in socialna analiza

Spletišče komisarja Lászla Andorja

László Andor na Twitterju

Brezplačni elektronski bilten

Kontakti:

Jonathan Todd (+32 22994107)

Cécile Dubois (+32 22951883)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site