Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 8. januarja 2013

Zaposlovanje in socialni razvoj: vedno večje razlike in večja tveganja dolgotrajne izključenosti

Po petih letih gospodarske krize in ponovni recesiji v letu 2012 dosega brezposelnost nove vrhove, kakršnih ni bilo skoraj dvajset let, dohodek gospodinjstev se je zmanjšal, tveganje revščine ali izključenosti pa narašča, zlasti v državah članicah v južni in vzhodni Evropi, kažejo podatki iz publikacije iz leta 2012Employment and Social Developments in Europe Review“ (Pregled zaposlovanja in socialnega razvoja v Evropi). Vpliv krize na socialne razmere se je zdaj okrepil, ker so začetni zaščitni učinki manjših davčnih prihodkov in večjih izdatkov za socialne dajatve (tako imenovani „samodejni stabilizatorji“) oslabeli. Nastaja novi razkorak med državami, ki se zdijo ujete v spiralo upadanja proizvodnje, hitro naraščajoče brezposelnosti in manjšajočega se razpoložljivega dohodka, in tistimi, ki so doslej pokazale dobro mero odpornosti ali vsaj nekaj le-te. Slednje imajo običajno bolje delujoče trge dela in trdnejše sisteme socialne varnosti.

„Leto 2012 je bilo še eno zelo slabo leto za Evropo glede brezposelnosti in poslabšanja socialnih razmer,“ je dejal evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor. „Vendar naša analiza kaže, kako lahko primerne reforme trga dela in izboljšave pri načrtovanju sistemov socialne varnosti povečajo odpornost držav članic na gospodarske šoke in zagotovijo hitrejši izhod iz krize. Poleg tega ni verjetno, da bo Evropa v letu 2013 bistveno izboljšala socialno-ekonomski položaj, razen če bo pospešila napredek pri kredibilnem reševanju krize eura, našla vire za prepotrebne naložbe, med drugim naložbe na področju spretnosti, zaposljivosti in socialne vključenosti, in finance postavila v službo realnega gospodarstva.“

Vedno večje razlike v euroobmočju

Povprečna stopnja brezposelnosti v EU se je dvignila na skoraj 11 %. Poročilo potrjuje nove vzorce razlik, ki so največje med severnim in južnim delom euroobmočja. Razkorak v stopnji brezposelnosti med tema območjema je znašal 3,5 odstotne točke v letu 2000, se zmanjšal na nič v letu 2007, v letu 2011 pa se nato hitro povečal na 7,5 odstotne točke. Zunaj euroobmočja so razlike, čeprav se prav tako povečujejo, precej manjše. Ta zaskrbljujoči trend kaže na nujno potrebo po iskanju učinkovitejših mehanizmov za makroekonomsko stabilizacijo, ki se odraža tudi v sedanji razpravi o poglobljeni in dejanski ekonomski in monetarni uniji. Analiza kaže tudi, da so v državah članicah, ki so izvedle pomembne reforme, da bi bili njihovi trgi dela bolj dinamični, brezposelni ohranili veliko boljše možnosti za novo zaposlitev celo v letih krize. K takšnim reformam Komisija poziva s svežnjem o zaposlovanju iz aprila 2012, letnim pregledom rasti 2013, reforme pa se bodo podrobno obravnavale v okviru evropskega semestra 2013 in v njegovih priporočilih za posamezne države.

Zmanjševanje dohodka gospodinjstev in tveganja dolgotrajne izključenosti

Tveganja padca v revščino ali rešitve iz nje se med državami članicami zelo razlikujejo. Nekatere skupine prebivalstva so bolj prizadete: mladi odrasli, brezposelne ženske in matere samohranilke so med tistimi, ki se soočajo z večjimi tveganji trajne revščine. Odsotnost otipljivega okrevanja pritiska na dohodek gospodinjstev v večini držav članic in je povečala tveganja dolgotrajne izključenosti. Realni bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je med letoma 2009 in 2011 zmanjšal v dveh tretjinah držav EU, za katere so na voljo podatki, največji upad pa je zabeležen v Grčiji (17 %), Španiji (8 %), na Cipru (7 %), v Estoniji in na Irskem (5 %). Popolnoma drugačne so bile razmere v skandinavskih državah ter v Nemčiji, na Poljskem in Franciji, kjer so sistemi socialne varnosti in odpornejši trgi dela omogočili, da se je skupni dohodek med krizo še naprej povečeval. Stalna kriza pa vendarle povsod povečuje tveganja dolgoročne izključenosti.

Za preprečevanje tega, da bi naraščanje revščine in dolgoročna izključenost postala stalna, je treba politike prilagoditi potrebam posamične države in skupinam prebivalstva, ki so najbolj ogrožene. V začetku leta 2013 bo Komisija objavila sveženj o socialnih naložbah s smernicami za države članice za vzpostavitev ustreznih, trajnostnih in učinkovitih socialnih politik, ki krepijo človeški kapital in socialno kohezijo pri vse večjem pritisku na zasebne in javne vire za obvladovanje teh izzivov.

Ključna vloga načrtov sistema socialne varnosti in davčnega sistema

Načrti nacionalnih sistemov socialne varnosti so pri učinkovitem boju proti revščini pomembni tako kot njihov obseg, saj podobne ravni socialnih izdatkov držav članic različno vplivajo na zmanjšanje revščine. Sistemi davčnih olajšav lahko znatno vplivajo na rezultate zaposlovanja s posebnimi mehanizmi, kot je na primer zagotavljanje storitev otroškega varstva, ki je močan dejavnik lažjega nastopa dela, zlasti med ženskami. Načrtovanje prihodkov socialne države igra enako pomembno vlogo. Prenos davčnega bremena, kot je predlagan v svežnju o zaposlovanju in priporočilih za posamezne države 2012, z dela na druge vire, kot so emisije CO2 ali poraba in lastnina, pospešuje zaposlovanje. Pri preoblikovanju obdavčenja je glede porazdelitve potrebna previdnost pri iskanju alternativnih virov, ki bi nadomestili izgubo dohodkov zaradi nižjega obdavčenja dela. Analiza ugotavlja, da čeprav z vidika integriranega zaposlovanja in socialne politike ni optimalne rešitve za preusmeritev davčnega bremena, primerno načrtovanje sistemov socialne varnosti povečuje zaželenost določenih preusmeritev davčnega bremena.

Plače so ne samo strošek, temveč zagotavljajo tudi dohodek ljudem za nakup blaga in storitev. Nižanje plač sicer lahko izboljša konkurenčnost, vendar bo tudi zmanjšalo domače povpraševanje po proizvodih in storitvah podjetij, kar lahko privede do izgube delovnih mest. V zadnjih desetih letih se je v Evropi zmanjšal delež, ki ga zaposleni prispevajo k celotnemu prihodku, ki ga ustvarja gospodarstvo, medtem ko se je razkorak med dobro in slabo plačanim delom povečal. Še naprej je med plačami moških in žensk velik razkorak (16,4 % v povprečju v EU leta 2010), ki se povečuje s starostjo zaposlenih. Analiza minimalnih plač iz poročila kaže, da v državah z višjimi minimalnimi plačami niso ocenili cene brezposelnosti nizko kvalificiranih delavcev, nasprotno, običajno izkazujejo višje stopnje njihove zaposlenosti. Minimalne plače so tudi možnost za zmanjšanje razkoraka v plačah med spoloma. Zato je v svežnju o zaposlovanju 2012 poudarjeno, da bi moral biti cilj strukturnih reform trga dela zagotavljanje dostojnih in trajnostnih plač ter izogibanje pastem, ki jih prinašajo nizke plače, vključno z določitvijo ustrezno visokih minimalnih plač.

Spretnosti

Ljudje potrebujejo prave spretnosti za prava delovna mesta. Analiza iz poročila kaže, da je v nekaterih državah, zlasti v južnem delu Evropske unije, uskladitev spretnosti in delovnih mest slaba in/ali se je celo poslabšala. Ta problem je zlasti resen za visoko in rastoče število mladih, ki so brezposelni ali se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET). Predlogi iz svežnja o zaposlovanju mladih (glej IP/12/1311 in MEMO/12/938) naj bi ta problem rešili tako, da bi se vsi mladi brezposelni lahko vključili v nadaljnje izobraževanje, usposabljanje ali kakovostno pripravništvo ali vajeništvo, s čimer bi se povečale njihove možnosti, da najdejo zaposlitev.

Za zmanjšanje neusklajenosti med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih bi morale države več vlagati v izobraževanje in usposabljanje, bolje izkoristiti sredstva za aktivne politike trga dela in podpirati ustvarjanje visoko kvalificiranih delovnih mest v hitro rastočih sektorjih, kot so zelena ekonomija in tehnologija, informacijske in komunikacijske tehnologije ter zdravstvo. Nedavno vzpostavljeno spletišče Evropska panorama spretnosti (glej IP/12/1329) podrobno navaja, kje je povpraševanje po delavcih z vsemi stopnjami znanja. Tudi če ni prostih delovnih mest v matičnih državah, so pogosto v drugih državah članicah, pri čemer se lahko delavci srečajo s številnimi težavami, ko poizvedujejo po njih. Komisija je pred kratkim sprejela sklep za posodobitev in izboljšanje vseevropske mreže za iskanje zaposlitve EURES (glej IP/12/1262, MEMO/12/896, MEMO/12/897). Namen reforme mreže EURES je iskalcem zaposlitve pomagati pri navezovanju stikov z delodajalci, ki iščejo posebne spretnosti po vseh državah članicah, osredotočiti se na sektorje in poklice s pomanjkanjem spretnosti ter podpreti ciljno usmerjene programe mobilnosti za mlade.

Več informacij

MEMO/13/1

Employment and Social Situation Yearly Review

Employment and Social Analysis web page (spletišče o zaposlovanju in socialni analizi)

Spletišče komisarja Lászla Andorja: http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/andor/

László Andor na twitterju: http://twitter.com/#!/LaszloAndorEU

Brezplačni elektronski bilten: http://ec.europa.eu/social/e-newsletter

Kontakta:

Jonathan Todd (+32 22994107)

Nadège Defrère (+32 22964544)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site