Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Poročilo Komisije poziva k migracijski politiki, usmerjeni v prihodnost

Commission Européenne - IP/13/552   17/06/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 17. junija 2013

Poročilo Komisije poziva k migracijski politiki, usmerjeni v prihodnost

Kako EU in države članice obravnavajo izzive in priložnosti, povezane z migracijami? Komisija na podlagi analize razvoja dogodkov na področju priseljevanja in azila v letu 2012 in prvem delu leta 2013 v danes objavljenem poročilu poziva k bolj usklajenemu odzivu na ravni EU.

To zajema utrditev dobro vodenih politik zakonitega priseljevanja in vključevanja ter oblikovanje sodobnejšega in učinkovitejšega upravljanja pretoka potnikov na zunanjih mejah. Zahteva tudi okrepitev boja proti trgovini z ljudmi in učinkovitejšo obravnavo nedovoljenih migracij, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic priseljencev in prosilcev za azil.

„Vzpostavljamo skupni evropski azilni sistem, ki bo zagotavljal zaščito najbolj ranljivih posameznikov in solidarnost z njimi. Mnogi so visokokvalificirani in bi jim njihove nove države morale dati priložnost, da uporabijo vse svoje sposobnosti. Enako velja tudi za druge skupine migrantov,“ je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström. „Naš pristop k vprašanju migracij mora odražati skupne prednostne naloge in prihodnje potrebe. Ukrepi v prihodnost usmerjene politike in politična iniciativa so upravičeni s tem, da bodo migracije postale dinamična sila za rast in napredek," je še dodala.

Migracije kot orodje za rast

Evropa bo kmalu začela čutiti posledice staranja njenega prebivalstva in zmanjševanja delovne sile. Kljub visokim stopnjam brezposelnosti imamo v EU že danes približno 2 milijona prostih delovnih mest, med drugim v zdravstvu, informacijski in komunikacijski tehnologiji, inženiringu, prodaji ter na finančnem področju. Čeprav priseljevanje ni edina rešitev za odpravo obstoječih vrzeli kvalificiranega osebja, je nedvomno del skupne rešitve, ki podpira strategijo EU za gospodarsko rast.

Zakonodaja EU o migracijah pomaga pri privabljanju določenih kategorij migrantov, kot na primer direktiva o modri karti, ki omogoča vstop in prebivanje državljanom tretjih držav, ki se zaposlijo kot visokokvalificirani delavci (Komisija bo objavila poročilo o njenem izvajanju do sredine leta 2014). Pri pogajanjih v zvezi z direktivo o osebah, premeščenih znotraj podjetja, in direktivo o sezonskih delavcih je bil v letu 2012 dosežen napredek, toda za dosego dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom bodo potrebna dodatna prizadevanja.

Komisija si želi tudi hiter napredek v zvezi s predlogom o določitvi jasnejših in doslednejših pravil za državljane tretjih držav, ki prihajajo v EU zaradi študija, znanstvenih raziskav ter drugih izmenjav (IP/13/275 in MEMO/13/281).

Zlasti morajo države članice zagotoviti učinkovite ukrepe za spodbujanje vključevanja. Migranti bi morali imeti možnost, da razvijejo vse svoje sposobnosti v okolju, ki v celoti spoštuje njihove temeljne pravice in kjer lahko prispevajo k blaginji naše družbe. Pomembno je, da države članice pravilno izvajajo direktivo o enotnem dovoljenju, ki delavcem iz tretjih držav zagotavlja nekatere enake pravice kot državljanom EU.

Sposobnost reševanja izzivov, povezanih z mednarodno zaščito

S sprejetjem novih pravil in standardov glede načina sprejemanja oseb, ki prosijo za zaščito, se je EU približala skupnemu območju zaščite in solidarnosti za najbolj ranljive. Zdaj so potrebna velika prizadevanja za izvajanje zadevne zakonodaje ter zagotavljanje dobrega in enotnega delovanja tega skupnega sistema.

Komisija za leto 2013 načrtuje nadaljnje spodbujanje praktičnega sodelovanja tudi v okviru Evropskega azilnega podpornega urada ter solidarnosti znotraj EU (z Grčijo, v zvezi s sirskimi begunci in s premestitvijo upravičencev do mednarodne zaščite znotraj EU).

Solidarnost se ne sme končati na mejah EU. Leta 2012 je bil v okviru Evropskega sklada za begunce vzpostavljen skupni program EU za preselitev. Prvič v zgodovini so se države članice dogovorile o seznamu posebnih skupnih prednostnih nalog EU na področju preselitev za leto 2013. Sodelujoče države članice so v okviru tega programa obljubile, da bodo leta 2013 preselile 3 962 beguncev (v primerjavi s 3 083 preselitvami, dogovorjenimi za leto 2012). O osnutku programa Unije za preselitev od leta 2014 dalje potekajo pogajanja v okviru novega sklada za azil in migracije. Cilja Komisije sta oblikovanje več nacionalnih programov za preselitev in povečanje obsega že obstoječih programov.

V letu 2012 je bil dosežen znaten napredek glede obravnavanja trgovine z ljudmi (IP/12/619 in MEMO/12/455) ter načina zagotavljanja zaščite za mladoletnike brez spremstva, ki vsako leto vstopijo v EU.

Oblikovanje politik EU na podlagi migracijskih pritiskov

Usklajen pristop pri reševanju vprašanja nedovoljenih migracij je predpogoj za verodostojno politiko glede zakonitih migracij in mobilnosti.

Do konca leta 2012 so vse države, ki jih zavezuje direktiva o vračanju1, razen Islandije, Komisiji sporočile, da so jo v celoti prenesle. EU je zdaj zelo blizu vzpostavitvi skupnih standardov vračanja, in sicer ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic. Komisija bo objavila sporočilo o vračanju (predvidoma decembra 2013) in zagotovila, da bodo vse države članice ustrezno izvajale direktivo o sankcijah zoper delodajalce.

Komisija si bo še naprej prizadevala za vključevanje temeljnih pravic v dejavnosti EU za upravljanje meja. V tem okviru bi lahko evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR) postal instrument za reševanje življenj, in sicer z olajševanjem odkrivanja in sledenja majhnih plovil. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj uradno sprejmeta dogovor o tem predlogu, da bo EUROSUR lahko začel delovati do konca leta 2013 (IP/11/1528 in MEMO/11/896).

Pametnejši nadzor vizumov in meje bo prispeval k rasti

Poenostavitev potovanja za državljane tretjih držav, ki obiščejo EU, je druga rešitev za dvig privlačnosti EU kot destinacije.

Komisija je predložila predloge za poenostavitev in utrditev postopkov mejnih kontrol za tujce, ki potujejo v EU (paket o pametnih mejah, glej IP/13/162 in MEMO/13/141). Predlagala bo tudi, naj vizumska politika nadalje podpira gospodarsko rast in kulturne izmenjave s poenostavitvijo potovanja zakonitih potnikov, kot so poslovneži, turisti, študentje in mladi (IP/12/1177 in MEMO/12/838).

Krepitev mednarodnega dialoga o migracijah

Leta 2011 je bil objavljen globalni pristop k vprašanju migracij in mobilnosti, čemur je leta 2012 sledila okrepitev dialogov na mednarodni ravni in vzpostavitev dvostranskih sporazumov (z Marokom je bilo podpisano partnerstvo za mobilnost IP/13/513).

Letos bo Komisija sprejela poročilo o izvajanju globalnega pristopa k vprašanju migracij in mobilnosti, v katerem se bo osredotočila na zunanjo razsežnost migracijske politike EU. Nedavno je tudi predstavila svoje mnenje o tem, kako lahko migracije in mobilnost prispevajo k razvoju ter kako okrepiti globalno sodelovanje na tem področju (IP/13/450).

Ozadje

Letna poročila o priseljevanju in azilu se pripravljajo v skladu z zahtevo, ki jo je Evropski svet izrazil ob sprejetju Pakta o priseljevanju in azilu leta 2008.

Četrto poročilo poudarja glavne ukrepe za reševanje izzivov na teh področjih v letu 2012 ter ključne številke v zvezi s stanjem glede migracij v EU. Poročilu je priložen delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje celovit pregled dejanskih ukrepov, sprejetih na ravni EU in na nacionalni ravni.

Nekaj ključnih številk (glej tudi infografike o azilu in priseljevanju)

  • Glede na podatke Eurostata je imela EU 1. januarja 2012 skupno 503,7 milijona prebivalcev, kar je za 1,3 milijona več kot leta 2011.

  • Leta 2012 je bilo delovno sposobnih (stari od 15–64 let) 335,4 milijona oseb, to število pa bo glede na napovedi v naslednjih 50 letih upadlo na 290,6 milijona v letu 2060.

  • Delež ekonomsko odvisnih starejših ljudi je leta 2012 dosegel 26,8 % ter naj bi se v prihodnje znatno povečal, in sicer na 52,6 % do leta 2060.

  • 20,7 milijona državljanov tretjih držav, ki živijo v EU, pomeni približno 4,1 % celotnega prebivalstva EU.

  • Leta 2011 je bilo državljanom tretjih držav izdanih skoraj 2,5 milijona prvih dovoljenj za prebivanje.

  • Skupno število prošenj za azil se je leta 2012 v primerjavi z letom 2011 povečalo za 9,7 % na nekaj več kot 330 000 prošenj (kar je precej pod največjim številom, tj. 425 000 v letu 2001).

Uporabne povezave

Četrto letno poročilo o priseljevanju in azilu

Delovni dokument služb Komisije, ki je priložen poročilu

Spletišče evropske komisarke Cecilie Malmström

Spremljajte evropsko komisarko Cecilio Malmström na Twitterju

Spletišče GD za notranje zadeve

Spremljajte GD za notranje zadeve na Twitterju

Evropska migracijska mreža: http://www.emn.europa.eu

Infografike o trendih na področju azila v EU

Infografike o migracijah

Kontakta:

Michele Cercone (+32 22980963)

Tove Ernst (+32 22986764)

1 :

Vse države članice EU (razen Irske in Združenega kraljestva) ter pridružene schengenske države.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site