Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 12. junija 2013

Pregled stanja v EU: Letno poročilo o napredku na področju digitalizacije

Danes objavljeni pregled uspešnosti digitalne agende je pokazal, da imajo Evropejci na voljo osnovna digitalna omrežja in storitve, vendar zaradi težav na evropskih trgih telekomunikacij in širših digitalnih trgih ne uživajo najpomembnejših prednosti digitalne revolucije. Komisija bo v odziv na zahtevo Evropskega sveta za vzpostavitev enotnega trga telekomunikacij še letos sprejela predloge konkretnih ukrepov za odpravo težav, ki so jih potrdili danes objavljeni podatki.

Neelie Kroes je povedala: „Veseli me, da je osnovni dostop do interneta danes na voljo praktično povsod v EU, vendar moramo narediti korak naprej. Podatki kažejo, da sta letos največji težavi pomanjkanje naložb v zelo hitra omrežja in dejstvo, da še vedno nimamo pravega enotnega trga telekomunikacij. To je velika težava, na katero se bomo odločno odzvali s svežnjem ukrepov o enotnem trgu telekomunikacij.“

Ključne ugotovitve pregleda uspešnosti digitalne agende, ki ga je opravila Evropska komisija, so med drugim:

Napredek na področju interneta:

  1. Osnovno širokopasovno omrežje zdaj pokriva praktično vso Evropo – satelitske zmogljivosti so se izboljšale in zdaj pomagajo pokrivati 4,5 % prebivalstva, ki nimajo dostopa do osnovnega fiksnega širokopasovnega omrežja. Komisija si zdaj prizadeva za večjo satelitsko pokritost, kjer bi ta lahko zapolnila preostale vrzeli.

  2. Možnost dostopa do hitrega širokopasovnega omrežja ima zdaj polovica prebivalstva – 54 % državljanov EU ima možnost dostopa do širokopasovnih povezav, katerih hitrost presega 30 Mb/s.

  3. Internet se vse pogosteje uporablja na mobilnih napravah – 36 % državljanov EU do interneta dostopa prek prenosnega računalnika ali druge mobilne naprave (dostop prek mobilnega telefona se je s 7 % v letu 2008 povečal na 27 % v letu 2012). Pokritost z mobilnim omrežjem četrte generacije (LTE) se je v enem letu potrojila in zdaj znaša 26 %.

Problematična področja:

  1. Samo 2 % gospodinjstev ima zakupljen dostop do ultrahitrih širokopasovnih povezav (nad 100 Mb/s), kar je veliko manj od cilja, ki si ga je zastavila EU, in sicer 50 % do leta 2020.

  2. 50 % državljanov EU ni oziroma je slabo računalniško pismenih – od lanskega leta se nista povečali niti količina niti raven uporabniškega znanja na področju IKT. 40 % podjetij, ki zaposlujejo ali skušajo zaposliti informatike, imajo pri tem težave, število prostih delovnih mest za strokovnjake s področja informacijske in komunikacijske tehnologije pa naj bi se do leta 2015 po napovedih povečalo na 900 000. Za reševanje te problematike je bila pred kratkim vzpostavljena velika koalicija za digitalna delovna mesta.

Druge ugotovitve:

  1. Vse več ljudi je že poskusilo uporabljati internet – delež državljanov EU, ki še nikoli niso uporabili interneta, se še naprej vztrajno zmanjšuje (za dodatni 2 odstotni točki na 22 %). Kljub temu interneta še nikoli ni uporabilo okoli 100 milijonov državljanov EU, kot glavne razloge za to pa navajajo previsoke stroške, nezanimanje ali pomanjkanje znanja.

  2. 70 % ljudi internet uporablja redno, tj. vsaj enkrat na teden. Lani je ta delež znašal 67 %. Internet redno uporablja 54 % socialno ogroženih ljudi (lani 51 %).

  3. V letu 2012 so se znižale cene mobilnega gostovanja, in sicer za skoraj 5 centov, zlasti po začetku uporabe uredbe o mobilnem gostovanju 1. julija 2012.

  4. E-trgovanje se vztrajno povečuje, vendar ne čezmejno – 45 % posameznikov izdelke in storitve kupuje prek interneta, kar je nekoliko več kot leto prej (43 %), zelo malo pa jih takšne nakupe opravlja čezmejno.

  5. Storitve e-uprave zdaj uporablja večina podjetij in državljanov – storitve e-uprave uporablja 87 % podjetij, od lani pa se je na 44 % povečal tudi delež državljanov, ki uporabljajo te storitve (delež se je v vsaki od kategorij povečal za 3 odstotne točke).

  6. Odhodki za raziskave so se kljub proračunskim omejitvam nekoliko povečali. Javne naložbe v raziskave in razvoj na področju IKT so se povečale za 1,8 % oz. 122 milijonov evrov na 6,9 milijarde evrov. Povečale so se tudi zasebne naložbe v raziskave in razvoj na področju IKT, vendar so kljub 2,7-odstotni rasti še vedno manjše kot pred dvema letoma.

Ozadje

Cilj Evropske komisije je oblikovati pravno in poslovno ozračje, ki bo spodbujalo konkurenco in naložbe na evropskih trgih digitalne tehnologije.

Pregled uspešnosti digitalne agende za leto 2013 ocenjuje napredek na ravni EU in nacionalni ravni pri doseganju tega cilja, pri čemer se kot merilo upošteva 78 ukrepov digitalne agende za Komisijo in 23 ukrepov za države članice. Poročilo temelji na podatkih za leto 2012.

V obdobju 2012–13 je bilo podanih več pomembnih predlogov za dosego ciljev digitalne agende, med drugim:

  1. 19. decembra 2012 je Evropska komisija sprejela revidirane smernice o uporabi pravil EU o državni pomoči v sektorju širokopasovnih storitev, ki obravnavajo zlasti krepitev obveznosti odprtega dostopa in izboljšanje predpisov glede preglednosti.

  2. 7. februarja 2013 je Komisija sprejela strategijo za kibernetsko varnost z naslovom „Odprt, varen in zavarovan kibernetski prostor“, ki predstavlja celostno vizijo EU za najučinkovitejše preprečevanje kibernetskih motenj in napadov ter odzivanje nanje.

  3. Istočasno je sprejela tudi predlog direktive o varnosti omrežij in informacij, ki je ključni element strategije ter od držav članic, ključnih ponudnikov internetnih storitev in najpomembnejših upravljavcev infrastrukture zahteva, naj zagotovijo varno in zaupanja vredno digitalno okolje povsod v EU.

  4. 4. marca 2013 je Komisija začela veliko koalicijo za digitalna delovna mesta – partnerstvo med več zainteresiranimi stranmi, ki naj bi pomagalo zapolniti veliko število prostih delovnih mest za strokovnjake s področja IKT.

  5. 26. marca 2013 je Komisija sprejela predlog uredbe o znižanju stroškov gradbenih del, ki predstavljajo do 80 % stroškov izgradnje širokopasovnih omrežij. S preprečevanjem nepotrebnega kopanja bi po zaslugi osnutka uredbe Komisije lahko prihranili med 40 in 60 milijardami evrov na leto oziroma do 30 % skupnih investicijskih stroškov.

Komisija je doslej izvedla 55 ukrepov iz digitalne agende, medtem jih bo 10 zagotovo ali verjetno izvedenih z zamudo. Preostalih 36 ukrepov pod okriljem Komisije ali držav članic poteka po načrtih in bodo verjetno dokončani do zastavljenega roka.

Uporabne povezave

Pregled uspešnosti digitalne agende

Pregled po posameznih državah: pregled širokopasovnih povezav, uporabe interneta, e-uprave ter regulativnih in raziskovalnih trendov na področju telekomunikacij za vsako državo EU

Velika koalicija za digitalna delovna mesta

Digitalna agenda

Neelie Kroes

Spremljajte komisarko na Twitterju

Kontakti:

Ryan Heath (+32 22961716), Twitter: @RyanHeathEU

Linda Cain (+32 22999019)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website