Navigation path

Left navigation

Additional tools

Akcijski načrt za jeklarski sektor Komisije

European Commission - IP/13/527   11/06/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

V Bruslju, 11. junija 2013

Akcijski načrt za jeklarski sektor Komisije

Evropska komisija je danes predstavila akcijski načrt za evropsko jeklarsko industrijo. Z njim bo spodbujala inovacije, rast in zaposlovanje ter tako pomagala reševati trenutne izzive jeklarskega sektorja in postavila temelje za prihodnjo konkurenčnost. Komisija prvič po Davignonovem načrtu iz leta 1977 predlaga akcijski načrt za jeklarsko industrijo. V njem predvideva ukrepe za podpiranje domačega in tujega povpraševanja po jeklu iz EU, na primer z zagotavljanjem, da bodo imeli proizvajalci jekla iz EU dostop do trgov tretjih in da bodo trgovske prakse poštene. Komisija se je prav tako zavezala, da bo zmanjšala stroške industrije, vključno s tistimi, ki jih povzroča zakonodaja EU. Inovacije, energijska učinkovitost in trajnostni proizvodni postopki so zelo pomembni za naslednjo generacijo jeklarskih proizvodov, ki so ključni za druge glavne evropske industrijske sektorje. V akcijskem načrtu so predvideni tudi usmerjeni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja v sektorju, ki bodo spremljali prestrukturiranje in zagotovili, da bo visoko usposobljena delovna sila ostala v Evropi (MEMO/13/523).

Podpredsednik Evropske komisije in evropski komisar za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani je povedal: „Jeklarska industrija ima v Evropi dobre obete za prihodnost. Z vodilno vlogo pri inovacijah, kar je njena tradicionalna moč, lahko doseže konkurenčno prednost v svetu. Z današnjim načrtom za oživitev jeklarskega sektorja bomo industriji poslali jasen signal, da je strateško pomembna za Evropo in da je naše gonilo rasti. EU bolj kot kdaj koli potrebuje realno gospodarstvo, ki bo podprlo gospodarsko okrevanje. Naš cilj je, da industrija do leta 2020 zagotovi 20 % BDP. To je začetek nekega procesa. Zavezujem se, da bomo skrbno spremljali položaj in po potrebi prilagodili naša prizadevanja. Čez eno leto bomo preverili, ali imajo predlagani ukrepi želene učinke.“

Več informacij

Pomembni izzivi jeklarske industrije

Evropsko jeklarsko industrijo sta hkrati prizadela zmanjšanje povpraševanja in svetovna presežna zmogljivost, obenem pa se sooča z visokimi cenami energije in pomanjkanjem naložb, s katerimi bi se prilagodila ekološkemu gospodarstvu in na trajnosten način proizvajala inovativne proizvode.

Svetovno povpraševanje po jeklu se bo povečalo

Trenutno je povpraševanje po jeklu v Evropi za 27 % manjše kot pred krizo. Zaposlovanje se je od leta 2007 do leta 2011 zmanjšalo za 10 %. Kljub temu je EU še vedno druga največja proizvajalka jekla na svetu, saj proizvede več kot 177 milijonov ton jekla na leto, kar je 11 % svetovne proizvodnje, zaposluje pa več kot 360 000 ljudi.

Po pričakovanjih OECD se bo svetovno povpraševanje po jeklu do leta 2025 povečalo na 2,3 milijarde ton, večinoma pa bo prišlo iz gradbenega, prometnega in strojnega sektorja, zlasti v državah v gospodarskem vzponu. Pomembno je, da bo jeklarska industrija EU pripravljena, da v celoti izkoristi ta konkurenčni trg.

V trenutni situaciji jeklarski sektor potrebuje novo politično strategijo. Komisija bo zato:

  • zagotovila, da bo vzpostavljen pravi regulativni okvir: med drugim bo do konca leta 2013 ocenila skupno regulativno breme jeklarske industrije zaradi različnih politik in učinek tega bremena na konkurenčnost;

  • obravnavala potrebe po znanju in spretnostih ter lajšala prestrukturiranje: to vključuje spodbujanje ukrepov za razvoj spretnosti in zaposlovanje mladih, s katerimi se bo povečala konkurenčnost sektorja, ter iskanje možnosti za uporabo ustreznih sredstev EU za pomoč delavcem pri iskanju alternativnih zaposlitev v primeru zaprtja proizvodnih obratov. Evropski socialni skladi in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji bosta še naprej podpirala ta prizadevanja. Pri dodeljevanju vseh sredstev EU se upošteva načelo regionalne pametne specializacije ter trajnost naložb v ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest v določenih regijah.

  • spodbujala povpraševanje po jeklu: ukrepi vključujejo izvajanje usmerjenih dejavnosti za spodbujanje povpraševanja v avtomobilskem in trajnostnem gradbenem sektorju;

  • izboljšala dostop do tujih trgov in zagotovila enake konkurenčne pogoje, s čimer bo podpirala izvoz jekla iz EU, odpravljala nepoštene prakse in zagotovila dostop do ključnih surovin. Spremljala bo trge železovih ostankov in tako povečala zanesljivost oskrbe jeklarjev EU, ki kot surovino uporabljajo železove ostanke;

  • zagotavljala sprejemljive stroške energije: dokončna vzpostavitev notranjega energetskega trga, diverzifikacija oskrbe in večja energijska učinkovitost bodo prispevale k nižjim stroškom. Komisija je pripravljena oblikovati smernice za dolgoročne pogodbe o elektriki med dobavitelji in potrošniki, s čimer bi povečala predvidljivost takih stroškov. Kratkoročno bo zmanjšanje stroškov energije za energetsko intenzivne panoge odvisno od držav članic. Komisija se zavezuje, da si bo prizadevala doseči ta cilj;

  • uresničevala podnebno politiko: okvir podnebne politike EU 2030 bo ključen za konkurenčnost industrije, prav tako pa bodo pomembna pogajanja o zavezujočem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah. Kovane železne kovine bodo kmalu dodane na seznam selitev virov CO2, države članice pa so pozvane, da prihodke od dražbe v okviru sistema za trgovanje z emisijami predvidijo za raziskave in razvoj v energetsko intenzivnih panogah;

  • spodbujala inovacije: to vključuje spodbujanje okolju prijaznih tehnologij z razvijanjem novih vrst jekla in podpiranje inovativnih raziskav in razvoja, zlasti za zelo drage pilotne in predstavitvene faze. V obdobju 2014–2020 bodo raziskave in inovacije financirane zlasti s programom Obzorje 2020, v katerem je poudarjena vodilna vloga industrije na področju inovacij. Jeklarski sektor sredstva dobiva tudi od evropskega inovacijskega partnerstva za surovine, v navedenem programskem obdobju pa je zanj namenjenih še 280 milijonov evrov iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo.

Komisija predlaga uradno oblikovanje skupine na visoki ravni, ki bo spremljala izvajanje načrta. Čez eno leto bo Komisija pregledala dosežen napredek.

Ozadje

Jeklarska industrija ima strateško mesto v gospodarstvu, saj zaposluje 360 000 ljudi, ustvari približno 170 milijard evrov prihodka in vpliva na proizvodno vrednostno verigo številnih povezanih sektorjev.

Jeklo je močno povezano z mnogimi drugimi industrijskimi sektorji, ki so nižje v prodajni verigi, na primer z avtomobilskim, gradbenim, elektronskim, strojnim in elektrotehničnim sektorjem. Ima pomembno čezmejno razsežnost: znotraj EU v približno 23 državah članicah deluje 500 proizvodnih obratov, s čimer ima jeklarska industrija resničen evropski pomen, tako v zgodovini kot v sedanjosti. Evropski projekt se je začel prav v okviru Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Evropa potrebuje temeljne industrije, ki bodo drugim industrijam pomagale pri postopku ponovne industrializacije. Materiali, kot so jeklo, kemikalije, steklo in cement, so ključni elementi industrijske vrednostne verige za okolju prijaznejše gospodarstvo. Jeklo je mogoče v celoti reciklirati in je najbolj osnoven material v proizvodni vrednostni verigi proizvodov.

Kontakti:

Carlo Corazza (+32 22951752) Twitter: @ECspokesCorazza

Sara Tironi (+32 22990403)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website