Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Strasbourg, 11. junija 2013

Komisija državam članicam priporoča ureditev mehanizmov kolektivnih pravnih sredstev, da bi zagotovile učinkovit dostop do sodnega varstva

Evropska komisija je danes predstavila vrsto splošnih, nezavezujočih načel za mehanizme kolektivnih pravnih sredstev v državah članicah, s pomočjo katerih bodo lahko državljani in podjetja uveljavljali varstvo pravic iz prava EU, kadar bodo te kršene. Cilj priporočila je zagotoviti celosten horizontalen pristop na področju kolektivnih pravnih sredstev v Evropski uniji, ne da bi usklajevali pravne sisteme držav članic. Nacionalna pravna sredstva bi morala biti na voljo na različnih področjih, na katerih zakonodaja EU priznava pravice državljanom in podjetjem, zlasti na področju varstva potrošnikov, konkurence, varstva okolja in finančnih storitev. S priporočanjem državam članicam, naj uredijo nacionalne mehanizme kolektivnih pravnih sredstev, želi Komisija izboljšati dostop do sodnega varstva, pri tem pa zagotoviti ustrezna procesna jamstva, ki bodo preprečevala nepošteno pravdanje. Priporočilo dopolnjuje predlog direktive o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil, v skladu s katero bodo lahko žrtve kršitev protimonopolnih pravil pridobile nadomestilo na podlagi tožb v pravnih sistemih držav članic (glej IP/13/525, MEMO/13/531). Medtem ko priporočilo poziva države članice, naj uredijo mehanizme kolektivnih pravnih sredstev, pa direktiva državam članicam prepušča izbiro glede ureditve kolektivnih odškodninskih tožb v okviru zasebnega izvrševanja zakonodaje o konkurenci.

„Države članice imajo zelo različne pravne tradicije na področju kolektivnih pravnih sredstev in Komisija jih želi spoštovati. Namen naše pobude je večja usklajenost, kar zadeva zakonodajo EU,“ je dejala podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. „To priporočilo pomeni uravnotežen pristop k izboljšanju dostopa do sodnega varstva za državljane, pri čemer se je treba izogniti sistemu skupinskih tožb (podobnemu tistemu v ZDA) ter tveganju neutemeljenih zahtevkov in nepoštenega pravdanja.“

Joaquín Almunia, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za politiko konkurence, je povedal: „Državljani in podjetja (zlasti MSP), ki postanejo žrtve kršitev konkurenčnih pravil, se pogosto soočajo z velikimi ovirami pri učinkovitem uveljavljanju nadomestila. Da bi odpravili te težave, smo predlagali direktivo o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil. Ker je lahko škoda povzročena več oškodovancem, bi morala biti na voljo tudi možnost uporabe mehanizmov kolektivnih odškodninskih tožb. To priporočilo zato pomeni koristno dopolnitev veljavne ureditve in državam članicam pošilja jasno sporočilo.“

Evropski komisar za varstvo potrošnikov Tonio Borg je dodal: „Danes smo napravili pomemben korak k okviru EU za kolektivna pravna sredstva. Vse države članice EU pozivamo, naj dajo potrošnikom v EU na voljo orodja za uveljavljanje njihovih pravic in pridobitev nadomestila za škodo, ki so jo povzročile kršitve zakonodaje EU. Države članice bi morale zagotoviti, da so postopki s kolektivnimi pravnimi sredstvi pošteni, pravični, pravočasni in ne nedopustno dragi.“

Glavna načela priporočila Komisije

Priporočilo Komisije poziva vse države članice, naj uredijo nacionalne sisteme kolektivnih pravnih sredstev, in določa številna skupna evropska načela, s katerimi bi morali biti usklajeni takšni sistemi:

  • Države članice bi morale imeti sistem kolektivnih pravnih sredstev, ki bi posameznikom in drugim subjektom zasebnega prava omogočal, da od sodišča zahtevajo, naj prepove nadaljnje kršitve njihovih pravic iz prava EU (tako imenovana „opustitvena tožba“), in da zahtevajo odškodnino za škodo, povzročeno s takšnimi kršitvami (tako imenovana „kolektivna odškodninska tožba“), kadar je večje število oseb utrpelo škodo zaradi istega nezakonitega ravnanja.

  • Države članice bi morale zagotoviti, da so postopki s kolektivnimi pravnimi sredstvi pošteni, pravični, pravočasni in ne nedopustno dragi.

  • Sistemi kolektivnih pravnih sredstev bi morali praviloma temeljiti na načelu „privolitve“, v skladu s katerim osebe dobijo status tožnika, če izrecno soglašajo s sodelovanjem v postopku s kolektivnim pravnim sredstvom. Izjeme od tega načela, ki so bodisi predpisane bodisi jih odredi sodišče, bi bilo treba ustrezno utemeljiti z razlogi ustreznosti sodnega varstva. Obenem je v priporočilu poudarjena potreba po zagotavljanju informacij možnim tožnikom, ki se želijo pridružiti kolektivni tožbi.

  • Komisija priporoča pomembne procesne zaščitne ukrepe, s katerimi želi preprečiti spodbude za zlorabo sistemov kolektivnih pravnih sredstev. Države članice na primer ne bi smele dopuščati odvetniških nagrad, vezanih na uspeh sodnih postopkov, ki pomenijo tveganje nastanka spodbude za zlorabe. Poleg tega morajo imeti subjekti, ki zastopajo tožnike, nepridobitni značaj, s čimer se zagotovi, da delujejo v skladu z interesi oškodovancev v primerih množičnega oškodovanja. Drug način preprečevanja nepoštenega pravdanja je prepoved kaznovalnih odškodnin, ki običajno povečajo zadevni gospodarski interes v takšnih sodnih postopkih. Namesto tega bi morale polno nadomestilo pridobiti osebe zasebnega prava, ko sodišče potrdi upravičenost njihovih zahtevkov.

  • Osrednjo vlogo v postopkih s kolektivnimi pravnimi sredstvi bi moral imeti sodnik, ki bi moral učinkovito voditi zadevo in pri tem paziti na morebitne zlorabe. Komisija ni izključila možnosti, da bi evropsko kolektivno pravno sredstvo financirala tretja oseba, vendar predlaga pogoje, zlasti v zvezi s preglednostjo, s čimer bi se preprečilo navzkrižje interesov.

  • Priporočilo spodbuja tudi alternativno reševanje sporov, saj zahteva, da se ta možnost ponudi strankama v postopku, ki se lahko zanjo prostovoljno odločita.

Naslednji koraki: Priporočilo poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe najpozneje v dveh letih. Komisija bo najpozneje dve leti od začetka izvajanja priporočila ocenila trenutno stanje na tem področju, in sicer na podlagi letnih poročil držav članic. Presodila bo, ali bodo potrebni nadaljnji ukrepi za okrepitev horizontalnega pristopa iz priporočila.

Ozadje

Kaj je kolektivno pravno sredstvo in zakaj je potrebno

Kolektivno pravno sredstvo je procesni mehanizem, ki iz razlogov ekonomičnosti postopka in/ali učinkovitosti izvrševanja omogoča združitev več individualnih zahtevkov (v zvezi z isto zadevo) v eno tožbo. Je širok pravni pojem, ki zajema sodno prepoved (v tožbah za opustitev nezakonitega ravnanja) in odškodninsko tožbo (tožbo za odškodnino zaradi povzročene škode). Na prvi pogled mora biti jasna razlika med kolektivnimi pravnimi sredstvi in tako imenovanimi „skupinskimi tožbami“ (class actions), ki so pogoste v pravnem sistemu ZDA. V Evropi so postopke s kolektivnimi pravnimi sredstvi predpisale nekatere države članice, vendar pa se njihove ureditve med seboj zelo razlikujejo.

Komisija kot javni organ in varuh pogodb EU uveljavlja zakonodajo EU. Obenem lahko posamezniki, podjetja in subjekti, ki zastopajo interese različnih družbenih skupin, uveljavljajo svoje pravice iz prava EU pred nacionalnimi sodišči. V določenih primerih je lahko kršitev zakonodaje EU vzrok številnih individualnih tožb. V teh primerih lahko kolektivna pravna sredstva dopolnjujejo javno izvrševanje. Veljavna zakonodaja EU na področju varstva potrošnikov že dopušča vložitev kolektivnih tožb za opustitev nezakonitih ravnanj. Med nacionalnimi pravnimi sistemi pa so precejšnje razlike na področjih finančnih trgov, konkurence in varstva okolja ter na drugih pravnih področjih. Razlike med državami članicami so še toliko večje, kadar želi več potrošnikov ali podjetij uveljavljati odškodnino v isti zadevi. Komisija je pri pripravi svojega priporočila v letu 2011 izvedla obširno javno posvetovanje, da bi ocenila, ali in pod katerimi pogoji ima lahko evropski pristop na področju kolektivnih pravnih sredstev dodano vrednost za evropske državljane in podjetja (IP/11/132). Prav tako je upoštevala Resolucijo Evropskega parlamenta „Usklajenemu evropskemu pristopu h kolektivnim tožbam naproti“, ki poziva k pripravi horizontalnega okvira za kolektivna pravna sredstva.

Ukrepanje Komisije na področju kolektivnih pravnih sredstev

Komisija že več let razvija evropske standarde kolektivnih pravnih sredstev na področju zakonodaje o varstvu potrošnikov in konkurenci. Leta 2005 je tako izdala Zeleno knjigo o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES, leta 2008 pa tudi Belo knjigo. Obe vsebujeta poglavje o kolektivnih pravnih sredstvih. Leta 2011 je izvedla javno posvetovanje, v katerem je približno 300 institucij in strokovnjakov ter 10 000 državljanov izrazilo svoje stališče o evropskem okviru kolektivnih pravnih sredstev. Javno posvetovanje je razkrilo različnost stališč zainteresiranih strani in potrebo po uravnoteženih rešitvah.

Več informacij

Priporočilo:

http://ec.europa.eu/justice/newsroom/civil/news/130611_en.htm

MEMO/13/530

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/reding.

Podpredsednico Viviane Reding lahko spremljate tudi na Twitterju: @VivianeRedingEU

Spletna stran evropskega komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov Tonia Borga:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/borg/

Spletna stran podpredsednika Evropske komisije in evropskega komisarja za konkurenco Joaquína Almunie:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/almunia/

Kontakti:

Mina Andreeva (+32 22991382)

Natasha Bertaud (+32 22967456)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website