Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Enotno evropsko nebo: Evropska komisija želi zmanjšati preobremenjenost evropskega zračnega prostora

Commission Européenne - IP/13/523   11/06/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 11. junija 2013

Enotno evropsko nebo: Evropska komisija želi zmanjšati preobremenjenost evropskega zračnega prostora

Evropska komisija je danes sprejela ukrepe za pospešitev reforme evropskega sistema za nadzor zračnega prometa. Komisija želi preprečiti pomanjkanje zmogljivosti v luči napovedi, da se bo v naslednjih 10 do 20 letih število letov povečalo za 50 %. Zaradi neučinkovitosti razdrobljenega evropskega zračnega prostora imajo letalski prevozniki in njihovi uporabniki vsako leto skoraj 5 milijard evrov dodatnih stroškov. Povprečen let je zato 42 kilometrov daljši, letala pa tako porabijo več goriva, ustvarjajo več emisij, plačajo več visokih pristojbin in si nabirajo večje zamude. ZDA enako velik zračni prostor z več prometa upravljajo s skoraj polovico manjšimi stroški.

Komisar EU za promet Siim Kallas je povedal: „Naši letalski prevozniki in njihovi potniki že več kot 10 let prenašajo slabšo raven storitev in prekoračene roke na poti do vzpostavitve enotnega evropskega neba. Tega si ne moremo več privoščiti. Danes krepimo glavne elemente sistema, da bo lahko vzdržal večji pritisk in omogočil izvedbo ambicioznih reform tudi v težkih gospodarskih razmerah. Povečati moramo konkurenčnost evropskega letalskega sektorja ter ustvariti več delovnih mest pri letalskih prevoznikih in na letališčih.“

Komisija predlaga posodobitev štirih uredb, ki vzpostavljajo evropsko enotno nebo (SES), in spremembo predpisov o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA). Med ključnimi elementi predloga, imenovanega SES2+, so:

Izboljšanje varnosti in nadzora

Varnost ostaja najpomembnejša prednostna naloga v letalstvu. S pregledi, ki jih je izvedla EASA, so bile ugotovljene velike pomanjkljivosti pri nadzoru nad delovanjem služb za kontrolo zračnega prometa v državah članicah. Komisija predlaga popolno organizacijsko in proračunsko ločenost nacionalnih nadzornih organov od služb za kontrolo zračnega prometa, ki jih nadzorujejo, pri čemer bi bila nacionalnim nadzornim organom zagotovljena zadostna sredstva za opravljanje nalog. To bo imelo zelo pozitiven učinek tako na nadzor kot tudi na varnost. Številni nadzorni organi trenutno nimajo zadostnih sredstev in so finančno odvisni od subjektov, ki naj bi jih nadzorovali.

V prihodnosti bodo letalski prevozniki dobili novo vlogo pri potrjevanju naložbenih načrtov služb za kontrolo zračnega prometa, s čimer bodo slednji bolj usmerjeni v izpolnjevanje potreb uporabnikov.

Povečanje uspešnosti upravljanja zračnega prometa

Reforma sistema za upravljanje zračnega prometa v Evropi temelji na izboljšanju uspešnosti na štirih ključnih področjih, ki so varnost, stroškovna učinkovitost, zmogljivost in okolje. Ti cilji so osrednjega pomena v reformnem postopku, saj bodo za njihovo izpolnitev potrebne spremembe služb za kontrolo zračnega prometa, ki bodo morale zagotavljati tudi kakovostnejše storitve po nižjih cenah.

Gledano v celoti je bilo izpolnjevanje ciljev glede uspešnosti v zadnjih letih bistveno slabše od zastavljenega. Do tega je prišlo zato, ker imajo v sedanjem sistemu države članice zadnjo besedo pri določanju ciljev in sprejemanju popravljalnih ukrepov v primeru nedoseženih ciljev.

Predlog Komisije bo načrt izvedbe okrepil tako, da se bodo cilji določali v skladu z merili neodvisnosti, preglednosti in lažje izvedljivosti. To bo okrepilo vlogo Komisije pri določanju ambicioznih ciljev in hkrati povečalo neodvisnost organa za oceno uspešnosti kot ključnega tehničnega svetovalnega telesa ter omogočilo uporabo kazni v primeru neizpolnjevanja ciljev.

Nove poslovne priložnosti na področju podpornih storitev

Komisija predlaga, da bi se podjetjem, ki zagotavljajo podporne storitve službam za kontrolo zračnega prometa, ponudile nove poslovne priložnosti.

Podporne storitve, kot so storitve s področja letalskih informacij ter meteorološke, komunikacijske, navigacijske ali nadzorne storitve, bodo morale biti ločene, da bi se jih lahko na odprt in pregleden način vključilo v konkurenčne razpisne postopke ob upoštevanju običajnih pravil o javnih naročilih. Osrednje službe za kontrolo zračnega prometa so naravni monopoli in se novi predpisi zanje ne bodo uporabljali.

Podporne storitve so trenutno največji vir stroškov pri upravljanju zračnega prometa in jih v sedanji ureditvi lahko zagotavljajo monopolni ponudniki brez ustrezne ocene stroškov in koristi. Po začetku uporabe običajnih pravil o javnih naročilih naj bi bilo po previdnih ocenah mogoče pričakovati prihranke v višini 20 %.

Omogočanje industrijskih partnerstev

Trenutno mrežo 27 nacionalnih blokov zračnega prometa naj bi funkcionalni bloki zračnega prostora nadomestili z mrežo večjih, regionalnih blokov, kar bi povečalo učinkovitost ter zmanjšalo stroške in emisije. Kljub temu, da se je zavezujoči rok za države članice, do katerega naj bi vzpostavile funkcionalne bloke zračnega prometa, iztekel decembra 2012, danes še noben od 9 blokov ne deluje v celoti. Komisija trenutno preučuje primere kršitev v povezavi s funkcionalnimi bloki zračnega prometa zoper vse države članice, zlasti če v prihodnjih mesecih ne bo storjenega nobenega napredka v smeri reforme.

Kljub temu so imeli funkcionalni bloki zračnega prometa do zdaj dokaj neprilagodljivo strukturo. Komisija zato predlaga vzpostavitev bolj prilagodljivega načina sodelovanja ponudnikov storitev prek funkcionalnih blokov zračnega prostora, s čimer bi se jim omogočilo ustanavljanje industrijskih partnerstev in sodelovanje s širšim naborom partnerjev, posledično pa bi se povečala tudi njihova uspešnost.

Okrepljena bo tudi vloga upravljavca omrežja (Eurocontrol), ki bo centralizirane storitve v Evropi tako lahko opravljal bolj učinkovito. Krepitev vloge upravljavca omrežja pomeni zlasti, da se bodo zračne poti lahko skrajšale, s čimer bodo manjše tudi porabljena količina goriva in skupne emisije onesnaževal zraka.

Nadaljnji koraki

Predlogi Komisije bodo začeli veljati, ko jih bodo odobrili države članice in Evropski parlament.

Enotno evropsko nebo: ključna dejstva in številke

Evropskemu nebu in evropskim letališčem grozi prenasičenost. Trenutno prek okoli 440 evropskih letališč potuje približno 1,4 milijarde potnikov letno. Evropsko nebo vsak dan preleti okoli 27 000 kontroliranih letov, kar pomeni 9 milijonov letov letno. 80 % teh letov se izvaja znotraj EU.

Evropski sektor zračnega prometa uspešno obvladuje trenutno stanje, vendar naj bi se v običajnih gospodarskih razmerah rast zračnega prometa povečevala za do 3 % letno, število letov pa naj bi se v naslednjih 10 do 20 letih povečalo za 50 %.

Če ne bomo ukrepali, bo prišlo do vsesplošne zmešnjave. Poleg tega, da bi Evropa morala zavrniti velik delež potencialnega povpraševanja, bi bila bolj kot kdaj koli izpostavljena zamudam in odpovedim letov. Če ničesar ne spremenimo, se bodo do leta 2050 stroški zaradi preobremenjenosti zračnega prostora povečali za okoli 50 %.

Glavna težava je, da so sistemi za upravljanje zračnega prometa v Evropi razdrobljeni in neučinkoviti.

Zračni prostor EU ostaja razdrobljen na 27 nacionalnih sistemov za nadzor zračnega prometa, ki storitve zagotavljajo prek 60 centrov zračnega prometa, medtem ko je zračni prostor razdeljen na več kot 650 sektorjev. To pomeni, da je zračni prostor trenutno zgrajen okrog nacionalnih meja in zato letala pogosto ne morejo leteti po direktnih zračnih poteh. Zaradi razdrobljenosti zračnega prostora letala v Evropi povprečno preletijo 42 km več, kot bi bilo nujno potrebno, kar povzroča daljše lete, zamude, večjo količino porabljenega goriva in več emisij CO2.

Poleg tega so trenutne tehnološke rešitve na področju upravljanja zračnega prometa že zastarele, saj so bile zasnovane v 50-ih letih prejšnjega stoletja.

Pomanjkanje učinkovitosti zaradi razdrobljenosti evropskega zračnega prostora povzroča dodatne stroške v višini okrog 5 milijard evrov letno. Ti stroški se prenašajo na podjetja in potnike. Nadzor nad zračnim prometom trenutno pomeni 6 do 12 % cene vozovnice.

Sistem upravljanja zračnega prometa v ZDA je dvakrat bolj učinkovit kot sistem v EU, saj s trikrat manjšim številom centrov za nadzor in s podobnimi stroški upravlja dvakrat več letov.

Zaradi teh izzivov so se konec devetdesetih let prejšnjega stoletja oblikovali predlogi za vzpostavitev enotnega evropskega neba, odstranitev nacionalnih zračnih meja in vzpostavitev enotnega evropskega zračnega prostora, kar bi omogočilo:

a) desetkrat večjo varnost,

b) trikrat večjo zmogljivost zračnega prostora,

c) zmanjšanje stroškov upravljanja zračnega prometa za 50 % in

d) zmanjšanje vpliva na okolje za 10 %.

Več informacij:

MEMO/13/525 in http://ec.europa.eu/transport/air/index_en.htm.

Kontakti:

Helen Kearns (+32 22987638)

Dale Kidd (+32 22957461)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site