Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Šest novih znanstvenih grozdov podprlo strategijo za Podonavje

Commission Européenne - IP/13/440   16/05/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 16. maja 2013

Šest novih znanstvenih grozdov podprlo strategijo za Podonavje

Evropska komisija, znanstveniki in oblikovalci politik iz 14 držav Podonavja so danes uradno ustanovili šest znanstvenih grozdov v podporo gospodarskemu razvoju v regiji. Glavni poudarek teh šestih grozdov bo na naslednjih področjih: voda, zemlja in tla, bioenergija, zrak, izmenjava & harmonizacija podatkov ter pametna specializacija. Nove grozde so danes predstavili na srečanju na visoki ravni v Bratislavi. Zagotavljali bodo znanstvene dokaze v podporo strategiji EU za Podonavje in hkrati spodbujali znanstveno sodelovanje v regiji. Uradne predstavitve sta se med drugim udeležila slovaški predsednik vlade Robert Fico in podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič (MEMO/13/441).

Slednji je ob tej priložnosti povedal: „Strategija EU za Podonavje je namenjena povečevanju rasti in ustvarjanju delovnih mest v regiji z boljšimi političnimi odločitvami in financiranjem. Znanost lahko oblikovalcem politik s podatki, podprtimi z dokazi, resnično pomaga sprejemati utemeljene odločitve za geopolitično in gospodarsko izjemno raznovrstno regijo.“

Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je dejala: „To je odličen primer čezmejnega znanstvenega in političnega sodelovanja, ki postavlja merilo za EU in zunaj nje. Ti grozdi lahko izboljšajo znanstvene in gospodarske rezultate v regiji.“

Grozdi na področjih vode, zemlje in tal, bioenergije in zraka bodo te ključne vire podrobneje obravnavali glede na ugotovljene potrebe, ki so varstvo okolja, namakanje ter razvoj kmetijstva in energija. Podatkovni grozd naj bi olajšal izmenjavo ter harmonizacijo jasnih in primerljivih podatkov na področjih, kot so biotska raznovrstnost, rečna morfologija, nevarnost poplav in suš, tla, kulturne rastline ali viri energije in njihov potencial. Vzpostavil bo tudi skupno točko za dostop do podatkov za celotno regijo — prva različica te skupne točke naj bi delovala že pred decembrom letošnjega leta. Grozd na področju pametne specializacije bo preučil, kako sredstva usmeriti v ključne znanstvene prednostne naloge na podlagi gospodarskega potenciala Podonavja, namesto da bi bila prizadevanja in naložbe enakomerno razpršeni.

Navedeni grozdi bodo združili znanstvenike iz 14 podonavskih držav in tako zajeli večino akademij znanosti v regiji, Podonavsko rektorsko konferenco (ki vključuje 54 univerz) in številne druge raziskovalne organizacije. Partnerji bodo glede na svoje prednostne naloge ter strokovno znanje v njih sodelovali po lastni izbiri. Sodelujejo pa lahko tudi druge zainteresirane strani. Grozdi bodo krepili sodelovanje ne le med znanstveniki, temveč tudi med znanstveniki in oblikovalci politik ter tako spodbujali, da bodo znanstveni rezultati bolje upoštevani pri oblikovanju politik. Znanstvena skupnost se bo redno sestajala in oblikovalce politik enkrat na leto seznanila s svojimi ugotovitvami.

Ozadje

Današnjega dogodka v Bratislavi so se udeležili še madžarski minister za gospodarsko strategijo Zoltán Cséfalvay, avstrijski zvezni minister za znanost in raziskave Karlheinz Töchterle, romunski ministrski pooblaščenec, pristojen za visoko šolstvo, znanstvene raziskave in tehnološki razvoj Mihnea Costoiu ter poslanka Evropskega parlamenta Edit Herczog.

Strategija EU za Podonavje se je začela izvajati v letu 2011, kot so to dve leti pred tem zahtevale države članice EU (IP/11/472). Njene štiri prednostne naloge so: povezovanje Podonavja, varstvo okolja, zagotavljanje blaginje in krepitev regije. Evropska komisija je nedavno objavila poročilo o napredku strategije EU za Podonavje (IP/13/307), v katerem poziva k pospešenemu delu po obetavnem začetku. Če želi regija ostati konkurenčna, potrebuje pametne in strateške naložbe, izkoristiti mora lokalne prednosti ter učinkoviteje uporabiti evropska nacionalna in regionalna javna sredstva. Imeti mora strateška prednostna področja porabe ter odpraviti ovire, ki otežujejo inovacije, da bo lahko v celoti izkoristila potencial regije in ustvarila visokokakovostna delovna mesta.

Pobudo „znanstvena podpora strategiji za Podonavje“ je novembra 2011 začelo izvajati Skupno raziskovalno središče (JRC), notranja znanstvena služba Evropske komisije. Njene štiri prednostne naloge so: varstvo okolja, namakanje in razvoj kmetijstva, plovnost in proizvodnja energije.

Države Podonavja so Nemčija, Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Slovenija, Bolgarija, Romunija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Ukrajina in Moldavija, v regiji pa živi več kot 100 milijonov ljudi.

Povezave

Druga konferenca na visoki ravni o pobudi „znanstvena podpora strategiji za Podonavje“ (Bratislava, 16. maja 2013) in dodatne informacije o glavnih grozdih:

http://ec.europa.eu/dgs/jrc/index.cfm?id=2470&obj_id=4480&dt_code=EVN&lang=en

Gradivo z znanstvenih srečanj: udeleženci, zapisniki, predstavitve in poročila (marec 2013):

http://ec.europa.eu/dgs/jrc/index.cfm?id=1410&obj_id=16440&dt_code=NWS&lang=en&ori=HLN

Prva konferenca na visoki ravni o pobudi „znanstvena podpora strategiji za Podonavje“ (Bruselj, 24. aprila 2012):

http://ec.europa.eu/dgs/jrc/index.cfm?id=3910&obj_id=4120&dt_code=EVN&lang=en&ori=HLN

Strategija EU za Podonavje:

http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperate/danube/index_en.cfm

Kontakta:

Michael Jennings (+32 22963388) Twitter: @ECSpokesScience

Monika Wcislo(+32 22955604)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site