Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj, 8. maja 2013

Z Listino EU postajajo temeljne pravice državljanov stvarnost

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je pravno zavezujoča že tretje leto in njen učinek je vse očitnejši. Nanjo se sklicujejo ne le institucije EU pri pripravi zakonodaje, temveč tudi Sodišče EU in nacionalna sodišča. Temeljne pravice tako postajajo stvarnost za prebivalce Evrope. Takšne so ugotovitve iz tretjega letnega poročila o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2012, objavljenega danes. Poročilo navaja številne primere, povezane s temeljnimi pravicami, ki kažejo, da v Evropski uniji nastaja usklajen sistem varstva človekovih temeljnih pravic. Današnje sporočilo spremlja še poročilo o napredku pri doseganju enakih možnosti za ženske in moške v letu 2012, skoraj istočasno pa je Evropska komisija objavila Poročilo o državljanstvu EU za leto 2013, v katerem predlaga niz novih ukrepov v zvezi s pravicami državljanov (gl. IP/13/410 in MEMO/13/409).

Temeljne pravice so osnovni gradnik Evropske unije: nenehno jih je treba varovati in dodatno zaščititi. Državljani to pričakujejo od nas, je dejala Viviane Reding, podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo. Komisija je trdno odločena, da bo za zgled z dejanji, zato smo poskrbeli za uveljavitev temeljnih pravic na vseh področjih, ki so v pristojnosti EU, od varstva osebnih podatkov in uveljavljanja enakosti med spoloma do zagotavljanja pravice do poštenega sojenja. Listina EU o temeljnih pravicah ni samo dokument, pač pa postaja stvarnost za 500 milijonov državljanov Evropske unije. Pri tem imajo veliko vlogo nacionalna sodišča, ki s svojimi sodbami Listino vse bolj uveljavljajo.

Današnje poročilo prinaša celovit pregled nad tem, kako so se lani uresničevale temeljne pravice v Evropski uniji. Opozarja na primer, da institucije EU pri pripravi in sprejemanju zakonodaje EU dosledno upoštevajo pravice, zapisane v Listini, medtem ko je za države članice Listina zavezujoča, samo kadar izvajajo politike in zakonodajo EU. Poročilo je razdeljeno na šest poglavij, ki se ujemajo s šestimi naslovi Listine EU o temeljnih pravicah: Dostojanstvo, Svoboščine, Enakost, Solidarnost, Pravice državljanov, Sodno varstvo (natančneje v MEMO IP/13/411).

Iz poročila je razvidno, da so državljani Evropsko komisijo največkrat opozarjali na težave v zvezi s pravico do prostega gibanja in prebivanja (18 % vseh pisem v zvezi s temeljnimi pravicami, ki jih je prejela Komisija), delovanjem nacionalnega sodstva (15 %), pravico do sodnega varstva (12,5 %), pravico do izbire poklica in do dela (7,5 %), vključevanjem invalidnih (4,5 %) in varstvom osebnih podatkov (4 %) (gl. razčlenitev v Prilogi).

Dva načina uresničevanja Listine

1. Ukrepi, s katerimi Listino uveljavlja Komisija

Evropska komisija lahko na področjih, ki so v pristojnosti EU, predlaga zakonodajo EU, ki konkretno uveljavlja pravice in načela iz Listine.

Nekateri predlogi Komisije leta 2012:

  1. obsežna reforma pravil EU glede varstva osebnih podatkov (IP/13/46),

  2. proaktiven pristop za hitrejše uveljavljanje uravnotežene zastopanosti spolov v upravah in nadzornih svetih evropskih družb, ki kotirajo na borzi (IP/12/1205),

  3. ukrepi za zaščito procesnih pravic in pravic žrtev (IP/12/575, IP/12/1200).

Evropska komisija je varuhinja pogodb EU in mora posredovati, kadar je treba zagotoviti, da države članice izvajajo zakonodajo EU učinkovito in v skladu z Listino.

Nekateri postopki za ugotavljanje kršitev leta 2012:

  1. Komisija je na Sodišču EU začela postopek zaradi predčasne upokojitve približno 274 sodnikov in javnih tožilcev na Madžarskem, ki je bila posledica nenadnega znižanja obvezne upokojitvene starosti za ta poklic s 70 let na 62 let. Sodišče Evropske unije je potrdilo oceno Komisije (MEMO/12/832), da je ta obvezna upokojitev nezdružljiva z zakonodajo EU o enakem obravnavanju (Direktiva o preprečevanju diskriminacije na podlagi starosti in člen 21 Listine);

  2. tožba zaradi kršitve pravice istospolnih zakoncev ali registriranih partnerjev državljanov EU, da se pridružijo svojim zakoncem oz. partnerjem, ki živijo na Malti (Direktiva EU o prostem gibanju; IP/11/981).

2. Sklicevanje sodišč na Listino

Glede na to, da je Listina šele tri leta del primarne zakonodaje, je sklicevanje nacionalnih sodišč na Listino, ko gre za zakonodajo EU, treba razumeti kot pozitivno znamenje. Avstrijsko ustavno sodišče je na primer izreklo prelomno sodbo v zvezi z uporabo Listine pri notranji presoji ustavnosti zakonov. V sodbi avstrijskega sodišča je tako zapisano, da se lahko posamezniki zanesejo na pravice in načela iz Listine EU, ko izpodbijajo zakonitost avstrijskih zakonov.

Tudi Sodišče Evropske unije se je v svojih odločitvah vse večkrat sklicevalo na Listino: število odločitev, ki v svoji obrazložitvi navajajo Listino, se je skoraj podvojilo, in sicer s 43 leta 2011 na 87 leta 2012. Listino vse večkrat navajajo tudi nacionalna sodišča v svojih vprašanjih Sodišču EU (predhodno odločanje): v primerjavi z letom 2011 se je leta 2012 število takih primerov povečalo za več kot 50%, in sicer s 27 na 41.

Vse pogostejše sklicevanje na Listino je pomemben korak na poti do bolj usklajenega sistema varstva temeljnih pravic, ki bo zagotavljal enake pravice in varstvo v vseh državah članicah, kadar se izvaja zakonodaja EU.

Temeljne pravice bodo še močneje zavarovane, ko bo Evropska unija pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Pogajanja o pristopnem sporazumu so končana.

Boljše poznavanje Listine

Evropska komisija je leta 2012 prejela okoli 4000 pisem, peticij in vprašanj, ki so ji jih v zvezi s temeljnimi pravicami poslali državljani in poslanci Evropskega parlamenta. Večina dopisov (58 %) se je nanašala na zadeve, v katerih se Listina lahko uporablja. Obrestujejo se torej napori, ki jih Evropska komisija vlaga v ozaveščanje javnosti o tem, kako in kdaj se Listina uporablja: leta 2010 se je namreč 69 % prejetih dopisov nanašalo na zadeve, ki ne sodijo v pristojnost EU.

Poročilo o napredku pri uveljavljanju enakosti med spoloma v letu 2012

Kar zadeva temeljno pravico do enakosti, so danes objavili še ločeno poročilo o napredku pri uresničevanju evropske strategije uveljavljanja enakosti med spoloma. Poročilo ugotavlja, da ženske predstavljajo vse večji delež delovne sile v EU in da vse pogosteje prevzemajo glavno skrb za preživljanje družine. Od leta 1997 do danes se je delež zaposlenih žensk povečal s tedanjih 55 % na današnjih 62,4 %, vendar še vedno precej zaostaja za deležem zaposlenih moških, ki znaša 74,6 %. Pred začetkom gospodarske krize se je število zaposlenih žensk počasi približevalo številu zaposlenih moških v vseh državah EU. Kriza je ta trend zaustavila. Zaposlenost moških se je zmanjšala hitreje in občutneje kot pri ženskah, in to je pravzaprav pravi razlog za zmanjšanje razlike v zaposlenosti spolov.

Ženske se še vedno spopadajo z velikimi ovirami pri napredovanju na najvišje vodstvene položaje. Predlog Komisije o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravah družb, ki kotirajo na borzi, je prelomnega pomena za uveljavljanje enakosti med spoloma. Živahna javna razprava in regulativni ukrepi so pripomogli k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov na vodstvenih položajih in leto 2012 beleži najvišji porast od enega do drugega leta doslej (IP/13/51).

Poročilo sicer kaže na določen napredek, toda izzivi na večini področij ostajajo. Potrebna bodo nadaljna prizadevanja držav članic, da bi uresničili cilje iz strategije Evropa 2020 in Strategije o enakosti med ženskami in moškimi.

Osnovne informacije

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je postala pravno zavezujoča z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009. V Listini so zapisane temeljne pravice, na primer pravica do svobodnega izražanja in pravica do varstva osebnih podatkov, ki odražajo skupne vrednote in ustavno dediščino Evrope.

Komisija je oktobra 2010 sprejela strategijo za učinkovito uresničevanje Listine. Pripravila je tudi „kontrolni seznam“ temeljnih pravic, ki ji pomaga pri ocenjevanju učinka zakonodajnih predlogov na temeljne pravice. Poleg tega se je zavezala, da bo državljanom zagotovila informacije o tem, kdaj lahko posreduje v vprašanjih temeljnih pravic. Na zahtevo Evropskega parlamenta bo vsako leto objavila poročilo o uresničevanju Listine in tako spremljala dosežen napredek. Praktične informacije glede uveljavljanja pravic lahko državljani najdejo na evropskem portalu e-pravosodje.

Več informacij:

MEMO/13/411

Gradivo za medije:

http://ec.europa.eu/justice/newsroom/citizen/news/130508_en.htm

Evropska komisija – Temeljne pravice:

http://ec.europa.eu/justice/fundamental-rights/index_en.htm

Evropska komisija – Enakost med spoloma:

http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/index_en.htm

Domača stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding:

http://ec.europa.eu/reding

Podpredsednica Viviane Reding na Twitterju: @VivianeRedingEU

Kontakt:

Mina Andreeva (+32 2 299 13 82)

Natasha Bertaud (+32 2 296 74 56)

PRILOGA


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website