Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 16. aprila 2013

Komisija si prizadeva za izboljšanje preglednosti poslovanja podjetij na področju socialnih in okoljskih vprašanj

Evropska komisija je danes predlagala spremembo veljavne računovodske zakonodaje, da bi izboljšala preglednost poslovanja nekaterih velikih podjetij na področju socialnih in okoljskih vprašanj. Zadevna podjetja bodo morala razkriti informacije o svojih politikah, tveganjih in rezultatih v zvezi z okoljskimi vprašanji, socialnimi vidiki in vidiki, povezanimi z zaposlenimi, spoštovanjem človekovih pravic, vprašanji boja proti korupciji in podkupovanja ter raznolikosti v upravnih odborih.

Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je povedal: „Danes predlagamo pomembno zakonodajo o preglednem poslovanju v vseh sektorjih. Njen namen je podjetjem, vlagateljem in širši družbi zagotoviti uporabne informacije, ki vlagatelje zelo zanimajo. Podjetja, ki že objavljajo podatke o svoji finančni uspešnosti in uspešnosti na drugih področjih, pri svojih odločitvah upoštevajo dolgoročnejšo perspektivo. Imajo nižje stroške financiranja, privabljajo in zadržijo nadarjene zaposlene ter so v celoti gledano uspešnejša. To je pomembno za konkurenčnost Evrope in ustvarjanje delovnih mest. Dobre prakse bi morale postati norma. Nova pravila bodo veljala le za velika podjetja z več kot 500 zaposlenimi, ker bi v primeru malih in srednjih podjetij stroški izvajanja novih pravil presegli njihove koristi.“

V skladu s predlogom bi morala nekatera velika podjetja z več kot 500 zaposlenimi v svojih letnih poročilih razkriti relevantne in pomembne okoljske in socialne informacije. Ta pristop zagotavlja, da so upravna bremena čim manjša. Na voljo bi bile jedrnate informacije, ki so potrebne za razumevanje razvoja podjetja, njegove uspešnosti ali položaja, namesto popolnega in natančnega „trajnostnega“ poročila. Če poročanje o določenem področju za podjetje ni relevantno, podjetju o tem ne bi bilo treba poročati, ampak bi to le utemeljilo. Poleg tega je informacije mogoče razkriti na ravni skupine in ne na ravni posameznega podjetja znotraj skupine.

Predlagani ukrep je zamišljen kot ukrep, ki ni normativen ter pušča podjetjem možnost, da sama izberejo način razkritja relevantnih informacij, ki se jim zdi najbolj koristen. Podjetja lahko pri tem uporabljajo mednarodne ali nacionalne smernice, ki se jim zdijo primerne (na primer globalni dogovor ZN, ISO 26000 ali nemški trajnostni kodeks).

V zvezi s preglednostjo raznolikosti vodstvenih struktur bi morala velika podjetja, ki kotirajo na borzi, predložiti informacije o svoji politiki raznolikosti, ki vključuje starost, spol, geografsko raznolikost ter izobrazbo in delovne izkušnje. Iz razkritij bi bili razvidni cilji politike, način njenega izvajanja in njeni rezultati. Podjetja, ki nimajo politike raznolikosti, bi morala razložiti, zakaj je nimajo. Ta pristop je v skladu s splošnim okvirom za upravljanje podjetij EU.

Ozadje

Komisija je napovedala ta ukrep aprila 2011 v sporočilu o Aktu za enotni trg (glej IP/11/469), v Sporočilu „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14“, izdanem oktobra 2011 (glej IP/11/1238), ter v akcijskem načrtu za pravo družb in upravljanje podjetij, sprejetem decembra 2012 (glej IP/12/1340).

Komisija je s široko javno razpravo novembra 2010 začela zelo obsežno posvetovanje z državami članicami, podjetji, vlagatelji in drugimi interesnimi skupinami. Leta 2012 je bila zaključena ocena učinka, ki je obravnavala več različnih možnosti politike zaradi sprejetja uravnoteženega predloga, ki bi omogočal precejšen napredek podjetij na področju koristnega in preglednega poročanja, pri čemer bi se izognil prekomerni upravni obremenitvi.

Veljavna zakonodaja EU, zlasti četrta direktiva o pravu družb na področju letnih računovodskih izkazov, obravnava razkritje nefinančnih informacij na način, ki podjetjem dopušča možnost odločitve o javni objavi nekaterih informacij o okoljskih, družbenih in drugih vidikih njihovih dejavnosti. Vendar pa so se zahteve veljavne zakonodaje izkazale za nejasne in neučinkovite ter se različno uporabljajo v različnih državah članicah. Trenutno manj kot 10 % največjih podjetij EU redno razkriva takšne informacije. Sčasoma so nekatere države članice uvedle zahteve glede razkritja, ki presegajo zahteve četrte direktive o pravu družb. Na primer: Združeno kraljestvo je takšno zakonodajo uvedlo leta 2006, zdaj pa jo posodablja; Švedska je takšno zakonodajo sprejela leta 2007; Španija leta 2011; Danska je svojo zadevno zakonodajo dopolnila istega leta; Francija pa je zadevno zakonodajo nazadnje posodobila leta 2012.

Stroški, povezani z zahtevanimi razkritji za velika podjetja, so sorazmerni z vrednostjo in uporabnostjo informacij ter z velikostjo in kompleksnostjo podjetij.

Evropski parlament je 6. februarja 2013 sprejel dve resoluciji („Družbena odgovornost gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast“ ter „Družbena odgovornost gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju“), s katerima je priznal pomen preglednosti poslovanja podjetij na področju okoljskih in socialnih zadev.

Glej tudi MEMO/13/336.

Več informacij

http://ec.europa.eu/internal_market/accounting/non-financial_reporting/index_en.htm

Kontakti :

Chantal Hughes (+32 22964450)

Carmel Dunne (+32 22998894)

Audrey Augier (+32 22971607)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website