Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 16. aprila 2013

Krepitev pripravljenosti Evrope na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek

Evropska komisija danes predstavlja sveženj, ki je sestavljen iz dveh delov. Strategija EU za prilagoditev podnebnim spremembam določa okvir in mehanizme za izboljšanje pripravljenosti EU na sedanje in prihodnje podnebne vplive. Komisija pa je ob strategiji sprejela še zeleno knjigo o zavarovanju pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroča človek. Z njo je začela javno posvetovanje ter obširno razpravo o ustreznosti in razpoložljivosti obstoječih možnosti zavarovanja.

Evropska komisarka za podnebno politiko Connie Hedegaard je povedala: „Zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov mora ostati naša glavna prednostna naloga, da bi zadržali globalno segrevanje pod 2°C in preprečili nevarne podnebne spremembe. Vendar so škodljivi vplivi podnebnih sprememb danes v Evropi vse bolj očitni. Prilagajanje tem spremembam je eden najpomembnejših izzivov za teritorialni razvoj v Evropi. Naša strategija bo v pomoč nosilcem odločitev v Evropi pri izbiranju najboljših rešitev v korist njihovih državljanov. S tem bomo spodbudili rast in delovna mesta ter preprečili morebitne poznejše visoke stroške za ljudi, gospodarstvo in okolje.“

Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je dejal: „Vse več je naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, medtem ko zmogljivost zavarovalniškega sektorja za zavarovanje pred temi nesrečami ni povsem izkoriščena. Preučiti je treba rešitve na ravni Evrope za premostitev vrzeli v zavarovalništvu in skupne preprečevalne ukrepe ter načine ozaveščanja med državljani in podjetji. Navedena zelena knjiga začenja pomembno razpravo o teh vprašanjih, obenem pa nam bo omogočila celovitejši pregled nad situacijo v različnih državah članicah.“

Evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva je dejala: „Dobro zasnovane zavarovalne police lahko delujejo tudi kot tržno usmerjen instrument za odvračanje tveganega vedenja in spodbujanje ozaveščanja v zvezi s tveganji ter vključevanje zavarovanja pred nesrečami v gospodarske in finančne odločitve.“

Strategija se osredotoča na tri ključne cilje

  • Spodbujanje ukrepov držav članic: Komisija bo spodbujala vse države članice, naj sprejmejo celovite prilagoditvene strategije (do sedaj jih je sprejelo 15 držav) ter jim bo zagotovila sredstva za pomoč pri izboljšanju njihove sposobnosti prilagajanja in pri ukrepanju. Podpirala bo tudi prilagoditev v mestih z uvedbo prostovoljne zaveze na podlagi pobude Konvencije županov.

  • Sprejemanje ukrepov za „zaščito pred podnebnimi spremembami“ na ravni EU z nadaljnjim spodbujanjem prilagajanja v najbolj ranljivih sektorjih, kot so kmetijstvo, ribištvo in kohezijska politika, pri čemer je treba zagotoviti izboljšanje odpornosti evropske infrastrukture ter spodbujati uporabo zavarovanja pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek.

  • Sprejemanje odločitev na podlagi boljšega znanja z odpravljanjem vrzeli v znanju o prilagajanju in nadaljnjim razvojem evropske platforme za prilagajanje podnebju (climate-ADAPT) kot točke „vse na enem mestu“ za informacije v zvezi s prilagajanjem v Evropi.

Ustvarjanje delovnih mest in zmanjševanje stroškov

Strategija daje velik poudarek prilagoditvenim možnostim, ki so cenovno ugodne, dobre za gospodarstvo in podnebje ter smiselne iz različnih razlogov. Spodbujala bo trajnostno rast in naložbe, ki bodo odporne na podnebne spremembe, ter ustvarjala nova delovna mesta, zlasti v sektorjih, kot so gradbeništvo, upravljanje voda, zavarovalništvo, kmetijske tehnologije in upravljanje ekosistemov.

Ocene prihodnjih stroškov in koristi kažejo, da bi lahko vsak evro, porabljen za zaščito pred poplavami, prihranil šest evrov stroškov škode. V obdobju 1980–2011 so poplave zahtevale več kot 2 500 smrtnih žrtev, prizadele več kot 5,5 milijona ljudi in povzročile neposredno gospodarsko izgubo v višini več kot 90 milijard evrov. Minimalni strošek neprilagoditve podnebnim spremembam za vso EU je ocenjen na 100 milijard evrov v letu 2020 in 250 milijard evrov v letu 2050.

Zelena knjiga o zavarovanju pred nesrečami

Kot številne druge regije po svetu je tudi Evropska unija izpostavljena skoraj vsem vrstam naravnih nesreč. Nesreče ne zahtevajo samo smrtnih žrtev, temveč vsako leto povzročajo tudi škodo v višini milijard evrov ter načenjajo gospodarsko stabilnost in rast. Nesreče lahko imajo čezmejne razsežnosti in tako potencialno ogrozijo celotna območja v sosednjih državah. Četudi je večji del materialne škode povzročen samo na omejenem območju, lahko na posamezne države članice v primeru neustreznega zavarovalnega kritja stroškov padejo velika finančna bremena, kar bi lahko povzročilo notranja in zunanja neravnovesja. Zato je to vprašanje pomembno za državljane, podjetja in vlade po vsej Uniji.

V zeleni knjigi je zastavljenih veliko vprašanj v zvezi z ustreznostjo in razpoložljivostjo primernega zavarovanja pred nesrečami. Njen namen je izboljšati ozaveščenost in oceniti, ali bi bili ukrepi na ravni EU ustrezni oziroma bi zagotovili izboljšanje trga za zavarovanje pred nesrečami v Evropski uniji. Splošneje bo ta proces obenem razširil bazo znanja, pripomogel k spodbujanju zavarovanja kot orodja za obvladovanje nesreč ter tako prispeval k prehodu na splošno kulturo preprečevanja in blažitve tveganja nesreč.

Naslednji koraki

Komisija je drugim institucijam EU v pričakovanju njihovega odziva že posredovala sporočilo, ki določa strategijo prilagajanja, 29. aprila pa bo v Bruslju na to temo organizirala konferenco zainteresiranih strani

Javno posvetovanje v okviru zelene knjige bo trajalo do 30. junija 2013. Ko bo Komisija preučila prejete odgovore, bo odločila o najustreznejših nadaljnjih ukrepih, bodisi zakonodajnih bodisi nezakonodajnih.

Ozadje

Evropa se segreva hitreje od mnogih drugih delov sveta, saj je evropska kopenska temperatura v zadnjem desetletju povprečno za 1,3 °C višja kot v predindustrijskem obdobju, medtem ko svetovno povprečje dviga temperature znaša 0,8 °C. Vplivi se razlikujejo po vsej EU glede na podnebne, geografske in socialno-ekonomske pogoje, vendar so vse države članice izpostavljene podnebnim spremembam. Nekateri skrajni vremenski pojavi so postali pogostejši, v južni in srednji Evropi so na primer pogostejši vročinski valovi, gozdni požari in suša. V severni in severovzhodni Evropi se pričakujejo obilnejše padavine in poplave, ki bodo povečale tveganje obalnih poplav in erozije. Porast takšnih dogodkov bo verjetno povečal obseg nesreč in posledično povzročil znatne gospodarske izgube, težave javnega zdravja in smrtne žrtve.

V Evropi so vplivom podnebnih sprememb še zlasti izpostavljeni Sredozemski bazen, gorska območja, gosto poseljena poplavna območja, obalna območja, najbolj oddaljene regije in Arktika. Poleg tega živi tri četrtine prebivalstva na mestnih območjih, ki so lahko izpostavljena vročinskim valom, poplavam ali dviganju morske gladine.

Dodatne informacije

Spletna stran GD CLIMA o prilagoditvi podnebnim spremembam

Evropska platforma za prilagajanje podnebju

MEMO/13/334

MEMO/13/335

Kontakti:

Isaac Valero Ladron (+32 22964971)

Stephanie Rhomberg (+32 22987278)

Chantal Hughes (+32 22964450)

Carmel Dunne (+32 22998894)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website