Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj, 11. aprila 2013

Napredek pri preprečevanju osipa in povečevanju deleža visokošolskih diplomantov — vendar moški vse bolj zaostajajo

Po najnovejših podatkih za leto 2012, ki jih je Eurostat objavil danes, je večina držav članic EU napredovala pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 na področju izobraževanja. Ti vključujejo zmanjšanje stopnje osipa pod 10 % in povečanje deleža mladih z visokošolsko izobrazbo (terciarno ali enakovredno) na več kot 40 % do leta 2020. Vendar so med državami članicami in med spoloma še vedno velike razlike. Delež mladih v EU, ki predčasno opustijo šolanje, zdaj znaša v povprečju 12,8 %, kar je manj kot leta 2011, ko je bil ta delež 13,5 %. Leta 2012 je v EU 35,8 % prebivalcev med 30. in 34. letom starosti imelo dokončano terciarno izobrazbo, medtem ko je leta 2011 ta delež znašal 34,6 %.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je povedala: „Napredek pri doseganju naših ciljev na področju izobraževanja je pozitiven znak v času gospodarske negotovosti. Delovna mesta prihodnosti bodo zahtevala višje kvalifikacije in ti podatki kažejo, da si vse več mladih odločno prizadeva za polno izkoriščenje svojih zmožnosti. Prav tako opažamo, da so prizadevanja za izboljšanje evropskih izobraževalnih sistemov in povečanje dostopnosti obrodila sadove. Vse države članice spodbujam, naj si še naprej prizadevajo za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Pri tem se zlasti obračam na države, ki niso dosegle napredka ali pa so bile manj uspešne kot v preteklem letu, ter jih pozivam, naj okrepijo svoja prizadevanja in sledijo številnim primerom dobrih praks.“

Stopnja osipa je pod 10-odstotnim ciljem strategije Evropa 2020 v 12 državah članicah (Avstrija, Češka, Danska, Finska, Irska, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Slovaška, Slovenija in Švedska), pri čemer je Irska ta cilj dosegla prvič. V Španiji (24,9 %), na Malti (22,6 %) in na Portugalskem (20,8 %) so stopnje osipa najvišje, čeprav se je stanje izboljšalo v primerjavi z letom 2011. Nemčija, Grčija, Irska, Latvija in Združeno kraljestvo so prav tako zmanjšali osip za vsaj eno odstotno točko, stopnja osipa pa se je povečala v Bolgariji, na Cipru, Češkem, Madžarskem, v Luksemburgu, na Poljskem, Slovaškem, v Sloveniji in na Švedskem.

Leta 2012 je bil delež prebivalstva z visokošolsko izobrazbo med 30. in 34. letom starosti nad 40-odstotnim ciljem strategije Evropa 2020 v 12 državah članicah (Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Irska, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo). Na Poljskem in v Sloveniji naj bi cilj 40 % presegli v naslednjem letu. Delež mladih z visokošolsko izobrazbo ostaja nizek v Italiji (21,7%), na Slovaškem (23,7 %), v Romuniji (21,8 %), na Malti (22,4 %), Češkem (25,6 %) in Portugalskem (27,2 %). Skrb pa vzbuja dejstvo, da se je že tako majhen delež diplomantov s terciarno izobrazbo v Bolgariji (26,9 %) v letu 2012 še rahlo zmanjšal.

Na splošno so se dekleta odrezale bolje: delež deklet med mladimi osipniki je za 24 % manjši kot delež fantov. Razlike so največje na Cipru (+58 %), v Latviji (+57 %), Luksemburgu (+57 %) in na Poljskem (+55 %), kjer je stopnja osipa med fanti dvakrat višja kot med dekleti. Za ženske je tudi 27 % bolj verjetno, da bodo pridobile visokošolsko izobrazbo, pri čemer je razlika med spoloma največja v Latviji (+85 %), Estoniji (+79 %), Sloveniji (+68 %) in Bolgariji (+67 %).

Ozadje

Podatke je pripravil Eurostat v okviru raziskave o delovni sili EU, ki zagotavlja podatke o razmerah na trgu dela EU in trendih, med drugim o udeleženosti v izobraževanju in stopnji dosežene izobrazbe.

Stopnja osipa je opredeljena kot delež prebivalstva v starosti od 18 do 24 let, ki ima samo nižjo sekundarno izobrazbo ali manj in ki se ne izobražuje ali usposablja. Dosežena visokošolska (terciarna) izobrazba je izračunana kot delež prebivalstva med 30. in 34. letom, ki je zaključilo terciarno (ali enakovredno) izobraževanje.

Naslednji koraki

Države članice so se na zasedanju Sveta februarja 2013 dogovorile, da se bodo posvetile izboljšanju uspešnosti mladih z visokim tveganjem za osip in nizkim osnovnim znanjem. To je mogoče doseči na primer z zgodnjim odkrivanjem takšnih posameznikov na vseh stopnjah izobraževanja in zagotavljanjem individualne podpore.

Naslednji mesec bo Evropska komisija ocenila ukrepe držav članic za doseganje krovnih ciljev pri izvajanju strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta, pri čemer lahko predlaga tudi priporočila za posamezne države.

Komisija bo v naslednjem pregledu izobraževanja in usposabljanja (jeseni 2013) poročala tudi o najnovejšem razvoju glede osipa in dosežene terciarne izobrazbe.

Več informacij:

Evropska komisija: Osip

Evropska komisija: Program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov

Eurostat: Raziskava o delovni sili

Evropska komisija: Izobraževanje in usposabljanje

Spletna stran komisarke Androulle Vassiliou

Komisarka Androulla Vassiliou na Twitterju @VassiliouEU

Kontakti:

Dennis Abbott (+32 22959258); Twitter: @DennisAbbott

Dina Avraam (+32 22959667)

Slika 1: Stopnje osipa v EU (v % za leta 2010, 2011 in 2012),
sprememba v zadnjem letu (v odstotnih točkah) in nacionalni cilj za leto 2020

 

2010

2011

2012

Change 2011-2012

National target

EU

14.0

13.5

12.8p

-0.7

less than 10.0

Austria

8.3

8.3

7.6

-0.7

9.5

Belgium

11.9

12.3

12.0

-0.3

9.5

Bulgaria

13.9

11.8

12.5

0.7

11.0

Cyprus

12.7

11.3

11.4

0.1

10.0

Czech Republic

4.9

4.9

5.5

0.6

5.5

Denmark

11.0

9.6

9.1

-0.5

less than 10.0

Estonia

11.6

10.9

10.5

-0.4

9.5

Finland

10.3

9.8

8.9

-0.9

8.0

France

12.6

12.0

11.6

-0.4

9.5

Germany

11.9

11.7

10.5p

-1.2

less than 10.0

Greece

13.7

13.1

11.4

-1.7

9.7

Hungary

10.5

11.2

11.5

0.3

10.0

Ireland

11.4

10.8

9.7

-1.1

8.0

Italy

18.8

18.2

17.6

-0.6

15.0-16.0

Latvia

13.3

11.6b

10.5

-1.1

13.4

Lithuania

8.1

7.2

6.5

-0.7

less than 9.0

Luxembourg

7.1

6.2

8.1p

1.9

less than 10.0

Malta

24.8

23.6

22.6

-1.0

29.0

Netherlands

10.0

9.1

8.8p

-0.3

less than 8.0

Poland

5.4p

5.6p

5.7p

0.1

4.5

Portugal

28.7

23.2

20.8

-2.4

10.0

Romania

18.4

17.5

17.4

-0.1

11.3

Slovakia

4.7

5.0

5.3

0.3

6.0

Slovenia

5.0

4.2

4.4

0.2

5.0

Spain

28.4

26.5

24.9

-1.6

15.0

Sweden

6.5

6.6

7.5

0.9

less than 10.0

United Kingdom

14.9

15.0

13.5

-1.5

No target

Vir: Eurostat (raziskava o delovni sili EU); b = prekinitev časovnih vrst, p = začasni podatki

Opomba: Podatki za Malto o osipu na področju izobraževanja in usposabljanja so bili popravljeni. Popravki zadevajo klasifikacijo nekaterih kvalifikacij na sekundarni ravni izobrazbe. Dodatna pojasnila so na voljo na Eurostatovi spletni strani. Nacionalni cilj se nanaša na podatke pred popravki.

Slika 2: Razlike med spoloma pri osipu, fantje = 100, leto 2012

Vir: Eurostat (raziskava o delovni sili EU)

Opomba: Na ravni EU-27 je bilo med mladimi osipniki le 76 deklet na vsakih 100 fantov. Na Cipru je bilo razmerje v osipu med dekleti in fanti 42:100. Bolgarija pa je edina država, v kateri je osip pogostejši med dekleti kot med fanti (107 deklet na vsakih 100 fantov).

Slika 3: Dosežena terciarna ali enakovredna izobrazba med osebami, starimi od 30 do 34 let (v % za leta 2010, 2011 in 2012), sprememba v zadnjem letu (v odstotnih točkah) in nacionalni cilj za leto 2020

 

2010

2011

2012

Change 2011-2012

National target

EU

33.5

34.6

35.8p

1.2

at least 40.0

Austria1

23.5

23.8

26.3

2.5

38.0

Belgium

44.4

42.6

43.9

1.3

47.0

Bulgaria

27.7

27.3

26.9

-0.4

36.0

Cyprus

45.3

46.2

49.9

3.7

46.0

Czech Republic

20.4

23.8

25.6

1.8

32.0

Denmark

41.2

41.2

43.0

1.8

at least 40.0

Estonia

40.0

40.3

39.1

-1.2

40.0

Finland

45.7

46.0

45.8

-0.2

42.0

France

43.5

43.3

43.6

0.3

50.0

Germany2

29.8

30.7

31.9p

1.2

42.0

Greece

28.4

28.9

30.9

2

32.0

Hungary

25.7

28.1

29.9

1.8

30.3

Ireland

49.9

49.7

51.1

1.4

60.0

Italy

19.8

20.3

21.7

1.4

26.0-27.0

Latvia

32.3

35.9b

37.0

1.1

34.0-36.0

Lithuania

43.8

45.8

48.7

2.9

40.0

Luxembourg

46.1

48.2

49.6p

1.4

40.0

Malta

21.5

21.4

22.4

1.3

33.0

Netherlands

41.4

41.1b

42.3p

1.2

more than 40.0

Poland

35.3p

36.9p

39.1p

2.2

45.0

Portugal

23.5

26.1

27.2

1.1

40.0

Romania

18.1

20.4

21.8

1.4

26.7

Slovakia

22.1

23.4

23.7

0.3

40.0

Slovenia

34.8

37.9

39.2

1.3

40.0

Spain

40.6

40.6

40.1

-0.5

44.0

Sweden

45.3

46.8

47.9

0.5

40.0-45.0

United Kingdom

43.0

45.8

47.1

1.3

No target

Vir: Eurostat (raziskava o delovni sili EU); b = prekinitev časovnih vrst, p = začasni podatki

Slika 4: Razlike med spoloma v doseženi terciarni izobrazbi, moški = 100, leto 2012

Vir: Eurostat (raziskava o delovni sili EU)

Opomba: Na ravni EU-27 je bilo v letu 2012 razmerje med ženskami in moškimi v starostni skupini od 30 do 34 let s terciarno izobrazbo 127:100. V Latviji je razmerje med ženskimi in moškimi 185:100, Luksemburg pa je edina država, v kateri ima terciarno izobrazbo več moških kot žensk (97 žensk na vsakih 100 moških).

1 :

Nacionalni cilj za Avstrijo vključuje doseženo posrednješolsko izobrazbo ISCED 4a. Z vključitvijo ISCED 4a je delež 37 % (2011).

2 :

Nacionalni cilj za Nemčijo vključuje doseženo posrednješolsko izobrazbo ISCED 4. Z vključitvijo ISCED 4 je delež 42 % (2011).


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website