Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Novo poročilo ugotavlja: otroci migrantov pogosteje pristanejo v slabih šolah

Commission Européenne - IP/13/323   11/04/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 11. aprila 2013

Novo poročilo ugotavlja: otroci migrantov pogosteje pristanejo v slabih šolah

Glede na novo študijo, opravljeno za Evropsko komisijo, se novo prispeli otroci migrantov pogosteje soočajo s segregacijo in pristanejo v šolah z manj sredstvi. To vodi v slabo učinkovitost in veliko verjetnost, da otroci zgodaj opustijo izobraževanje. Študija predlaga, naj države članice zagotovijo ciljno usmerjeno podporo pri izobraževanju za otroke migrantov, ki zajema specializirane učitelje ter sistematično sodelovanje staršev in skupnosti, da bi se izboljšalo njihovo vključevanje.

Študija preučuje nacionalne politike podpore novo prispelim otrokom migrantov v 15 državah, ki so bile v zadnjem času deležne pomembnih tokov priseljevanja: Avstrija, Belgija (nizozemsko govoreča skupnost), Češka, Ciper, Danska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo. Ugotavlja, da imata Danska in Švedska najboljši model, ki temelji na ciljno usmerjeni podpori in razumni ravni avtonomnosti šol. Druge države se večinoma osredotočajo na samo enega od teh vidikov, kar pomeni, da pri vključevanju otrok migrantov ne dosegajo boljših rezultatov.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je povedala: „Vsak otrok, ne glede na poreklo, si zasluži dobro izobraževanje, da lahko pridobi življenjske spretnosti in izboljša svoje zaposlitvene možnosti. Na tem področju moramo v Evropi doseči več in okrepiti podporo ogroženim skupinam. Spremeniti moramo miselnost, ki še vedno obstaja na mnogih šolah. Učenci, ki so od malega živeli v posamezni državi, so prvi, ki se morajo prilagoditi otrokom migrantov. Treba bi jih bilo spodbujati, da te otroke sprejmejo, pri čemer je potrebna podpora staršev. Če ne bomo ukrepali, obstaja tveganje, da bomo ustvarili začaran krog, v katerem pomanjkanje možnosti vodi v slabe učne rezultate in večjo verjetnost za brezposelnost in revščino.“

Študija poudarja pomen avtonomnosti šol in celostnega pristopa k podpori pri izobraževanju novo prispelih otrok migrantov; ta zajema jezikovno in akademsko podporo, sodelovanje staršev in skupnosti ter medkulturno izobraževanje. Pravi, da bi se morale šole izogibati segregaciji in zgodnjemu izbiranju učencev glede na njihove sposobnosti, saj so pri tem otroci migrantov, ki se privajajo na nov jezik, lahko v slabšem položaju. Študija tudi opozarja na to, da je treba izboljšati spremljanje in zbiranje statističnih podatkov o dostopu, sodelovanju in uspešnosti učencev in študentov migrantov.

Ugotovitve študije odražajo statistične podatke programa OECD PISA (program za mednarodno primerjavo dosežkov učencev), ki testira spretnosti in znanje petnajstletnikov. OECD je ugotovil, da je leta 2010 v Evropi 25,9 % tujih učencev prezgodaj opustilo izobraževanje ali usposabljanje, pri učencih, rojenih v posamezni državi, pa je ta delež znašal 13 %.

Ozadje

Študija Komisije ugotavlja, da so v večini držav pri sledenju širšim nacionalnim smernicam o dodeljevanju sredstev šole prepuščene samim sebi ali pa, nasprotno, nimajo dovolj avtonomije, da bi lahko podpirale individualne potrebe in nacionalne politike prilagodile lokalnim okoliščinam.

Študija razlikuje med petimi vrstami sistemov podpore pri izobraževanju:

Model celovite podpore (primera: Danska, Švedska)

Ta zagotavlja stalno podporo na področjih, ki so najpomembnejša pri vključevanju novo prispelih otrok migrantov: jezikovno in akademsko podporo, sodelovanje staršev, medkulturno izobraževanje in prijazno učno okolje.

Model nesistematične podpore (primeri: Italija, Ciper, Grčija)

Zanj je značilen naključni značaj podpore. Politike niso vedno jasno oblikovane in se vedno ne financirajo ali izvajajo na učinkovit način. Učitelji, starši in lokalne skupnosti večinoma nimajo jasnih smernic.

Model kompenzacijske podpore (primera: Belgija, Avstrija)

Zajema vse vrste politik podpore s stalnim poučevanjem jezika države gostiteljice, a s precej slabo akademsko podporo, zgodnjim spremljanjem sposobnosti otrok in zgodnjo delitvijo glede na sposobnosti. Ta model je kompenzacijski, saj je njegov cilj zmanjševanje razlik in ne odpravljanje začetne neenakosti.

Model vključevanja (primer: Irska)

Zanj so značilni dobro razvito sodelovanje in politike medkulturnega izobraževanja. Povezovanje šole, staršev in lokalne skupnosti je sistematično, medkulturno učenje pa je ustrezno vključeno v učni načrt in se spodbuja tudi v vsakdanjem šolskem življenju. Ne osredotoča se na jezikovno podporo.

Model centralizirane podpore ob vstopu (primera: Francija, Luksemburg)

Ta model se osredotoča na centraliziran sprejem otrok migrantov in na akademsko podporo. Zagotavlja dobro razvite ciljno usmerjene programe za podporo podpovprečnim učencem ter jezikovno podporo in vključevanje staršev.

Neodvisno študijo je za Komisijo opravil litovski inštitut za javno politiko in upravljanje.

Evropska unija v okviru svoje strategije za delovna mesta in rast spodbuja države članice, naj več vlagajo v izobraževanje, da bi okrepile svoja gospodarstva in mladim zagotovile spretnosti, potrebne na trgu dela. Države članice EU so se zavezale, da bodo do leta 2020 zmanjšale delež mladih s slabimi osnovnimi spretnostmi (branje, matematika, naravoslovje) in tistih, ki prezgodaj opustijo izobraževanje. Strinjale so se, da bi moral biti delež petnajstletnikov s slabimi bralnimi, matematičnimi in naravoslovnimi sposobnostmi do leta 2020 manjši od 15 %, delež oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, manjši od 10 %, delež starih od 30 do 34 let s terciarno izobrazbo pa bi moral znašati vsaj 40 %.

Od leta 1960 se je neto migracija v Evropo potrojila. Poučevanje otrok priseljencev postaja pomembno vprašanje; v šolskem letu 2009/2010 je bilo npr. v avstrijske šole vpisanih 17,6 % učencev, katerih prvi jezik ni bila nemščina, v Grčiji pa se je v zadnjih petih letih odstotek tujih učencev v osnovnih in srednjih šolah povečal s 7,3 % na 12 %.

Več informacij

Končno poročilo

Evropska komisija: Izobraževanje in usposabljanje

Spletna stran komisarke Androulle Vassiliou

Spremljajte komisarko Androullo Vassiliou na Twitterju @VassiliouEU

Kontakti:

Dennis Abbott (+32 22959258); Twitter: @DennisAbbott

Dina Avraam (+32 22959667)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site