Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Odnosi med delodajalci in delojemalci: novo poročilo razkriva, da je socialni dialog v Evropi pod pritiskom

Commission Européenne - IP/13/321   11/04/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 11. aprila 2013

Odnosi med delodajalci in delojemalci: novo poročilo razkriva, da je socialni dialog v Evropi pod pritiskom

Sodeč po poročilu, ki ga je danes objavila Evropska komisija, še vedno trajajoča gospodarska kriza povzroča precejšnje težave v dialogu med predstavniki delavcev in delodajalcev ter vladami. Poročilo kaže, da je pri izvajanju nedavnih vladnih reform ponekod manjkal v celoti učinkovit socialni dialog, kar je privedlo do vse bolj konfliktnih odnosov med delodajalci in delojemalci v Evropi.

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor je dejal: „Socialni dialog je v trenutnem kontekstu nizkega makroekonomskega povpraševanja, višanja davkov in vladnih rezov porabe pod vse večjim pritiskom. Za izhod iz te krize in ohranitev koristi evropskega socialnega modela moramo okrepiti vlogo socialnih partnerjev na vseh ravneh. Dobro strukturiran socialni dialog je nujen tudi za rešitev težav, povezanih z demografskimi spremembami, ter vzpostavitev boljših delovnih pogojev in večje socialne kohezije. Socialni dialog je treba okrepiti v srednje- in vzhodnoevropskih državah članicah, v katerih je trenutno znatno šibkejši.“

Sodelovanje s predstavniki delavcev in delodajalcev („socialnimi partnerji“) pri vladnih reformah je nujno, saj za rešitve, dosežene s socialnim dialogom, ponavadi velja, da jih družba bolje sprejme, da jih je lažje izvajati v praksi in da so tudi dokaj nesporne. Dogovori, ki so doseženi s soglasjem socialnih partnerjev, tako pripomorejo k zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti gospodarskih in socialnih reform. Dobro strukturiran socialni dialog lahko učinkovito prispeva h gospodarski trdnosti Evrope. Države z dobro uveljavljenim socialnim dialogom ter močnimi institucijami za urejanje odnosov med delodajalci in delojemalci so ponavadi tiste, v katerih so gospodarske in socialne razmere stabilnejše in manj napete. Potencial za reševanje težav, ki ga ponuja socialni dialog, nam lahko pomaga prebroditi trenutno krizo. Novo poročilo ponazarja, kako lahko dosežki evropskega socialnega dialoga resnično spreminjajo delovno življenje Evropejcev, na primer v smislu izboljšanja zdravja in varnosti pri delu ter delovnih pogojev.

V luči vladnih rezov porabe v mnogih državah članicah se poročilo osredotoča na odnose med delodajalci in delojemalci v javnem sektorju, in sicer v javni upravi, šolstvu in zdravstvu. Vlade so pri prestrukturiranju javnega sektorja dale prednost povečanju učinkovitosti. V nekaterih državah se je ta proces nadaljeval z bolj uravnoteženim pristopom in majhnim neodobravanjem, s čimer so te države ohranile možnost za skupno dogovorjene rešitve med sindikati in javnim sektorjem. V ostalih državah pa metode za izvajanje odločitev pogosto niso vključevale socialnega dialoga. Ta trend ni omejen na tiste države, ki prejemajo finančno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada. Zato so višanje davkov in vladni rezi porabe v mnogih državah članicah sprožili val sporov med delodajalci in delojemalci ter razkrili sporni značaj nekaterih reformnih ukrepov, pri katerih socialni dialog ni bil upoštevan.

Srednja in vzhodna Evropa

Poročilo podrobno analizira tudi stanje socialnega dialoga v srednji in vzhodni Evropi. Kljub veliki raznolikosti držav v tej regiji imajo vse, s pomembno izjemo Slovenije, šibke in razdrobljene institucije za urejanje odnosov med delodajalci in delojemalci. Nekatere reforme pravzaprav ogrožajo sodelovanje socialnih partnerjev pri uvajanju sprememb. Poročilo kaže, da je oživljanje nacionalnih sistemov za odnose med delodajalci in delojemalci z namenom podpiranja in ponovne vzpostavitve soglasja bistvenega pomena za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti gospodarskih in socialnih reform, ki se trenutno izvajajo.

Druga vprašanja, obravnavana v poročilu, vključujejo sodelovanje socialnih partnerjev pri odpravljanju brezposelnosti in reformah pokojninskega sistema ter prehodu na gospodarstvo, ki bo bolj trajnostno in manj odvisno od fosilnih goriv. Medtem ko so v državah, kot so Belgija, Francija, Nizozemska in Španija, sindikati sodelovali v procesu pokojninske reforme, je bila drugod vloga socialnih partnerjev minimalna, to pa je privedlo do sporov. Kar zadeva podnebne spremembe, poročilo navaja, da so dejavnosti socialnih partnerjev na tem področju vse pogostejše in da vse bolj podpirajo okolju prijazne programe.

Več informacij

MEMO/13/325

Prispevek na spletni strani GD za zaposlovanje:

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=89&newsId=1856&furtherNews=yes

Evropski socialni dialog:

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=329&langId=sl

Spletna stran komisarja Lászla Andorja:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/andor/index_en.htm

Sledite komisarju Andorju na Twitterju: http://twitter.com/LaszloAndorEU

Naročite se na brezplačni elektronski bilten Evropske komisije o zaposlovanju, socialnih zadevah in vključevanju: http://ec.europa.eu/social/e-newsletter

Kontakta:

Jonathan Todd (+32 22994107)

Cécile Dubois (+32 22951883)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site