Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj, 26. marca 2013

Zaposlovanje in socialne razmere v EU: poglobitev socialne krize

Iz zadnjega četrtletnega pregleda razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev, ki ga je objavila Evropska komisija, izhaja, da so bile razmere na tem področju v Evropski uniji v zadnjem četrtletju leta 2012 še vedno kritične, saj se je skupna stopnja zaposlenosti znižala, brezposelnost še naraščala, finančno stanje gospodinjstev pa je bilo še naprej težko. V nekaterih državah članicah so vse bolj očitni negativni učinki krčenja javnih proračunskih sredstev in zviševanja davkov na zaposlovanje in življenjski standard. Četrtletni pregled prav tako ugotavlja, da se je neto priseljevanje iz držav zunaj EU upočasnilo in da kriza negativno vpliva na rodnost.

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor je dejal: „Socialna kriza v Evropi še narašča in v več državah članicah ni pravega izboljšanja na obzorju. Pogosto so najbolj prizadeti najrevnejši. Novi sveženj o socialnih naložbah Evropske komisije predstavlja, kako naj vlade z nujnimi naložbami dosežejo vključujočo rast in ljudem resnično omogočijo dostojno življenje. Najbolj pa potrebujemo večjo solidarnost znotraj posameznih držav in tudi med njimi, saj lahko to krizo premagamo le s skupnimi močmi.“

Brezposelnost v EU je januarja 2013 narasla na 26,2 milijona (19 milijonov v evrskem območju) ali 10,8 % aktivnega prebivalstva (11,9 % v evrskem območju). Vrzel med stopnjo brezposelnosti na jugu in na severu evrskega območja je v letu 2012 dosegla rekordno vrednost 10 odstotnih točk. BDP se je v EU v zadnjem četrtletju leta 2012 zmanjšal za 0,5 %, kar je največje zmanjšanje od začetka leta 2009. Skupno število zaposlenih v EU se je v letu 2012 znižalo za 0,4 %, pri čemer je bil pozitivni razvoj opazen zgolj pri delu s krajšim delovnim časom. Samo v zadnjem četrtletju leta 2012 se je število zaposlenih v primerjavi s tretjim četrtletjem zmanjšalo za 0,2 %.

Izdatki za socialno zaščito se znižujejo hitreje kot v prejšnjih gospodarskih krizah

Krčenje javnih proračunskih sredstev negativno vpliva na zaposlovanje, in sicer neposredno z zmanjšanjem zaposlovanja v javnem sektorju, posredno pa z nižjim skupnim makroekonomskim povpraševanjem. Spremembe davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov ter zniževanje plač v javnem sektorju so privedli do znatnega znižanja realnih dohodkov gospodinjstev, kar močno vpliva na življenjski standard gospodinjstev z nizkimi dohodki. Omejevanje izdatkov in zviševanje davkov sta na skupine z visokimi dohodki vplivala drugače kot na tiste z nizkimi. Analiza kaže, da je skrbno načrtovanje proračunskih reform ključno za preprečitev nesorazmerne prizadetosti najrevnejših, ki je bila opažena v nekaj državah (na primer v Estoniji in Litvi). Delež prebivalstva EU v finančni stiski ostaja precej nad ravnmi iz prejšnjega desetletja, pri čemer je prizadeto skoraj vsako četrto gospodinjstvo z nizkimi dohodki.

Izdatki za socialno zaščito so pomembno prispevali k nadomestitvi izgube dohodka gospodinjstev v zgodnji fazi krize in pomagali stabilizirati gospodarstvo. Od sredine leta 2010 se je ta vpliv zmanjševal in bil v letu 2012 celo v državah, v katerih je brezposelnost naraščala, zanemarljiv. To znižanje socialnih izdatkov je bilo v primerjavi s preteklimi recesijami veliko večje, kar je deloma odražalo izjemno potrebo po fiskalni konsolidaciji v okviru krize evra. S tem je bila nevtralizirana funkcija gospodarske stabilizacije sistemov socialne zaščite v številnih državah članicah, kar je morda vsaj kratkoročno prispevalo k okrepitvi recesije.

Marca 2013 je Evropski svet potrdil, da odpravljanje brezposelnosti in socialnih posledic krize ostaja ključna prednostna naloga EU in nacionalnih politik. Komisija je februarja 2013 predložila Sveženj ukrepov za socialne naložbe, ki državam članicam daje smernice za oblikovanje uspešnejših in učinkovitejših socialnih politik v odziv na pomembne izzive, s katerimi se soočajo (glej IP/13/125, MEMO/13/117, MEMO/13/118 in SPEECH/13/141). V svežnju je Komisija poudarila, da je treba javne naložbe, kot so otroško varstvo, izobraževanje ali podpora dejavnemu in zdravemu staranju, ohraniti ali okrepiti, tudi če so nacionalni proračuni okrnjeni, saj brez takšnih naložb mnogi ne morejo sodelovati v družbi ali razvijati svojega gospodarskega potenciala.

Stopnja brezposelnosti in neaktivnosti mladih najvišja doslej

Poleg tega, da je brezposelnost mladih po vsej EU dosegla nov vrhunec (januarja 2013 je bilo brezposelnih 23,6 % aktivnih mladih), se podaljšuje tudi trajanje njihove brezposelnosti. V tretjem četrtletju leta 2012 je bilo več kot eno leto brezposelnih 7,1 % aktivnih mladih, leto poprej pa jih je bilo 6,3 %. Ta trend pomeni resno tveganje, da bodo mladi izgubili stik s trgom dela in z družbo kot celoto. Zelo zaskrbljujoče je tudi vse večje število mlajših od 25 let, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo in jih je zdaj približno osem milijonov.

Za odpravo nesprejemljivo visokih stopenj brezposelnosti mladih je Komisija 5. decembra 2012 predstavila sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih (glej IP/12/1311, MEMO/12/938 in SPEECH/12/910). Ta sveženj vključuje predlog priporočila o uvedbi jamstva za mlade v vsaki državi članici, da bi vsem mladim do 25. leta zagotovili kakovostno ponudbo delovnega mesta, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po končanem formalnem izobraževanju ali po začetku brezposelnosti. Svet ministrov je 28. februarja 2013 dosegel politični dogovor o tem priporočilu (glej MEMO/13/152). Komisija je za boj proti brezposelnosti mladih pred kratkim predlagala tudi operativne predpise za hitro izvedbo pobude za zaposlovanje mladih (glej IP/13/217). Pobudo je predlagal Evropski svet na zasedanju 7. in 8. februarja 2013, zanjo pa bo v obdobju 2014–2020 namenjenih šest milijard evrov.

Kriza prizadela rodnost

Četrtletni pregled vsebuje tudi analizo škodljivega vpliva krize na rodnost. Od leta 2009 je rodnost nehala naraščati in se je v EU-27 ustalila tik pod 1,6 otroka na žensko. Povprečna starost žensk ob rojstvu otroka se še naprej zvišuje in je dosegla prag 30 let. Hkrati se podaljšuje pričakovana življenjska doba, ki je dosegla 77,4 leta za moške in 83,1 leta za ženske. Migracije iz držav zunaj EU so od vrhunca leta 2007 sicer upadle, vendar so se v EU-27 kljub temu celo v letu 2011 zvišale za 0,5 milijona, kar pomeni en priseljenec iz držav zunaj EU na tisoč prebivalcev EU. Pridobitve državljanstva so se okrepile in dosegle skoraj milijon. Za trge dela EU še vedno obstajajo resni dolgoročnejši izzivi, kot sta manj številna in starajoča se delovna sila.

Več informacij

Četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev

Sveženj ukrepov za socialne naložbe

Sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih

Sveženj ukrepov za zaposlovanje

Zaposlovanje in socialna analiza

Spletišče komisarja Lászla Andorja

Spremljajte Lászla Andorja na Twitterju

Brezplačni elektronski bilten

Kontaktni osebi:

Jonathan Todd (+32 2 299 41 07)

Cécile Dubois (+32 2 295 18 83)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website