Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija predstavila zeleno knjigo o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva

European Commission - IP/13/274   25/03/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 25. marca 2013

Evropska komisija predstavila zeleno knjigo o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva

Evropska komisija je danes sprejela zeleno knjigo, s katero začenja trimesečno javno posvetovanje o tem, kako spodbujati dolgoročno financiranje ter kako izboljšati in povečati raznolikost sistema finančnega posredovanja za dolgoročne naložbe v Evropi. Dolgoročne naložbe so izdatki, ki povečujejo proizvodne zmogljivosti gospodarstva, vključujejo pa lahko energetsko, prometno in komunikacijsko infrastrukturo, industrijske in storitvene zmogljivosti, tehnologijo s področja podnebnih sprememb in ekoloških inovacij kot tudi raziskave in razvoj. Evropa se namreč sooča z velikimi potrebami po dolgoročnih naložbah, ki so ključne za spodbujanje trajnostne rasti. Za financiranje teh dolgoročnih naložb potrebujejo vlade, podjetja in gospodinjstva dostop do predvidljivega dolgoročnega financiranja.

Finančna kriza je prizadela sposobnost evropskega finančnega sektorja, da usmerja prihranke v dolgoročne naložbe. Zato je nujno, da poskušamo najti možnosti za večjo razpoložljivost dolgoročnega financiranja. Zelena knjiga se osredotoča prav na to, kako ta postopek deluje.

Eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki si ga moramo zastaviti, je, ali se bo tradicionalno velika odvisnost Evrope od posredovanja bank pri financiranju dolgoročnih naložb zmanjšala in odprla vrata bolj raznolikemu sistemu s precej višjimi deleži neposrednega financiranja kapitalskih trgov (tj. financiranja z obveznicami) in večjo udeležbo institucionalnih vlagateljev (npr. pokojninskih skladov) ali drugim alternativam. Zahteve po financiranju malih in srednjih podjetij si zaslužijo posebno pozornost, saj so ta lahko temelj dolgoročne rasti, zato potrebujejo dostop tako do bančnega kot tudi nebančnega financiranja.

Odzivi na posvetovanje bodo Komisiji pomagali, da opredeli, kaj je mogoče storiti za odpravo ovir za dolgoročno financiranje. Nadaljnji ukrepi so lahko različni, in sicer tako zakonodajni kot nezakonodajni.

Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je povedal: „Evropsko gospodarstvo se sooča z ogromnimi izzivi, vključno z velikimi potrebami po dolgoročnih naložbah. Te so ključne za inovacije in konkurenčnost in spodbujajo vrnitev k trajnostni rasti in zaposlovanju v Evropi. Vse te potrebe zahtevajo dolgoročno financiranje. Ustvarjanje možnosti za to, da bosta naše gospodarstvo in finančni sektor – vključno z bankami in institucionalnimi vlagatelji, kot so zavarovalnice in pokojninski skladi – sposobna financirati dolgoročne naložbe, je pomembna vendar zahtevna naloga. Ugotoviti moramo, s katerimi ovirami se sooča dolgoročno financiranje in kaj lahko storimo, da bi jih odpravili.“

Podpredsednik Komisije Olli Rehn, ki je pristojen za ekonomske in monetarne zadeve ter evro, je dejal: „Nujni postopek ponovnega uravnoteženja evropskega gospodarstva že poteka, zato bi morali finančni trgi podpirati vedno večje strukturne spremembe. Zagotoviti moramo, da bo okvir dolgoročnega vlaganja in financiranja celovit in dovolj fleksibilen, da se bo lahko prilagodil tem spremembam in pomagal uresničevati potencial rasti evropskega gospodarstva.“

Ozadje

Ta zelena knjiga obravnava dolgoročne naložbe v smislu ustvarjanja dolgotrajnih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev. Veliko naložb v energetsko infrastrukturo, področje podnebnih sprememb, izobraževanje ipd. koristi širši javnosti, saj ustvarjajo večje donose za družbo kot celoto s tem, da podpirajo osnovne storitve in izboljšujejo življenjski standard. Njihov učinek pa se lahko čuti tudi kratkoročno, saj podjetjem in vladam omogočajo, da se odzovejo na nove gospodarske, družbene in okoljske izzive, s čimer spodbujajo prehod k trajnejšemu gospodarstvu ter izboljšujejo dolgoročno rast produktivnosti in konkurenčnost. Podnebne spremembe in izčrpavanje naravnih virov dodatno poudarjajo izziv trajnostne rasti, saj zahtevajo dolgoročnejše naložbe v nizkoogljično energijo ter učinkovitost in infrastrukturo na področju energije in virov v skladu s političnim ciljem omejitve podnebnih sprememb na manj kot dve stopinji ter ločevanja gospodarske rasti od izkoriščanja virov. Pomen dolgoročnega financiranja za rast in ustvarjanje delovnih mest je na mednarodni ravni priznala skupina G-20.

Zmožnost gospodarstva za financiranje dolgoročnih naložb je odvisna od sposobnosti finančnega sistema, da ta sredstva uspešno in učinkovito usmerja pravim uporabnikom in v prave naložbe prek odprtih in konkurenčnih trgov. Ta postopek lahko izvajajo različni posredniki, npr. banke, zavarovalnice in pokojninski skladi, prav tako pa se lahko izvaja z neposrednim dostopom do finančnih trgov.

V Evropi so deleži naložb ali prihrankov v BDP ugodni v primerjavi z drugimi svetovnimi regijami. Vendar pa ta splošna slika prikriva dejstvo, da so varčevalci in vlagatelji trenutno zelo negotovi in nezaupljivi ter se izogibajo tveganjem, kar je posledica slabih makroekonomskih razmer in obetov. To ima lahko trajne učinke, ker ustvarja trajnejše ovire za zagotavljanje dolgoročnega financiranja.

Eden izmed najpomembnejših naukov te krize je, da sta ustrezna ureditev in nadzor finančnega sektorja nujna za obnovo finančne stabilnosti in povrnitev zaupanja v trge. EU si v tem okviru prizadeva za celovit program finančnih reform, ki bi dopolnjeval širšo fiskalno in gospodarsko reformo. Finančna stabilnost je namreč bistvena, vendar sama po sebi ne zadostuje. Zato mora podrobno umerjanje novega regulativnega in nadzornega okvira kot del širšega političnega odziva učinkovito omogočati finančnemu sektorju, da podpira realno gospodarstvo, ne da bi s tem ogrozil finančno stabilnost. Na podlagi tega morajo ukrepi za izboljšanje dolgoročnega financiranja evropskega gospodarstva obravnavati širok spekter medsebojno povezanih dejavnikov:

  • sposobnost finančnih institucij za usmerjanje dolgoročnega financiranja,

  • uspešnost in učinkovitost finančnih trgov za zagotavljanje instrumentov dolgoročnega financiranja,

  • medsektorski dejavniki, ki omogočajo dolgoročno varčevanje in financiranje, ter

  • enostavnost dostopa do bančnega in nebančnega financiranja za mala in srednja podjetja.

Glej tudi MEMO/13/280

Več informacij:

http://ec.europa.eu/internal_market/finances/financing-growth/long-term/index_en.htm

Kontakti:

Chantal Hughes (+32 22964450)

Audrey Augier (+32 22971607)

Carmel Dunne (+32 22998894)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website