Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 20. marca 2013

Evropska sosedska politika v letu 2012: stalna prizadevanja za krepitev sodelovanja med sosedami tudi v nemirnih političnih in gospodarskih razmerah

Kot kažejo danes objavljena nacionalna in regionalna poročila o napredku evropske sosedske politike v letu 2012, je sodelovanje med EU in njenimi partnerskimi državami vse močnejše in prinaša dobre rezultate. Po dveh letih od začetka izvajanja novega pristopa k evropski sosedski politiki so dosežki na mnogih področjih sodelovanja spodbudni, čeprav je bilo leto 2012 težavno tako zaradi politične nestabilnosti kot zaradi neugodnih družbeno-ekonomskih razmer. Kljub temu politične reforme v partnerskih državah niso povsem primerljive in napredek v smeri trdne in trajne demokracije ni vedno premočrten.

Letni sveženj o evropski sosedski politiki, ki sta ga predstavila visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton ter evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle, kaže, da številne partnerice ostajajo zavezane krepitvi odnosov z EU ter da je EU dodatno podprla tiste države, ki načrtujejo pomembne reforme. Dejansko so se finančna sredstva v obliki nepovratnih sredstev in posojil evropskemu sosedstvu kljub gospodarski krizi v EU povečala. Vendar sporočilo ugotavlja, da bo treba za izvedbo ukrepov na podlagi ponudbe EU storiti še veliko. Sveženj tokrat prvič poleg priporočil vključuje tudi oceno lanskih priporočil.

Zaradi različnih hitrosti in usmeritev reform v posameznih partnerskih državah sveženj vključuje tudi ugotovitev, da bi bilo treba odziv EU bolje prilagoditi potrebam in ambicijam vsake posamezne države.

Poročila o napredku posameznih držav kažejo mešano sliko glede napredovanja demokratičnih reform v južnem sosedstvu. V Egiptu, Alžiriji in Libiji so potekale demokratične volitve. EU je povečala pomoč za izvedbo svobodnih in poštenih volitev v skladu z mednarodnimi standardi ter poslala misije za opazovanje volitev v Alžirijo, Egipt in Jordanijo. Civilna družba v južnem sosedstvu je postala glasnejša kot prej. Kljub temu se v mnogih partnericah, zlasti v Egiptu in Alžiriji, še pojavljajo omejitve svobode zbiranja, združevanja in izražanja, vključno z medijsko svobodo. Ustavne reforme napredujejo počasi. EU je vzpostavila projektne skupine za Tunizijo, Jordanijo in Egipt, da bi izboljšala usklajevanje finančne pomoči, ki jo zagotavljajo EU, njene države članice in mednarodne finančne institucije.

Države v vzhodnem sosedstvu ubirajo vse bolj različne poti. Moldavija, Gruzija in Armenija so nadaljevale demokratične reforme ter izvedle volitve, ki so bile večinoma skladne z mednarodnimi standardi. Parlamentarne volitve v Ukrajini so naredile manj pozitiven vtis z več pomanjkljivostmi in poslabšanjem glede na prej dosežene standarde. Azerbajdžan bo moral znatno okrepiti prizadevanja, da bi izpolnil svoje zaveze na področju demokracije, vključno z volilnimi postopki. Volitve v Belorusiji je spremljalo vsesplošno zatiranje.

Visoka predstavnica Catherine Ashton je o dosežkih in zaostankih na področju demokratičnih reform v partnerskih državah povedala naslednje: „Evropska unija bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi še naprej pomagala pri razvoju trdne demokracije v partnerskih državah. Evropska sosedska politika ima zelo pomembno vlogo v tem procesu. Zaostanki v nekaterih partnerskih državah so seveda zaskrbljujoči, vendar ne smejo postati izgovor za popuščanje. Vzpostavljanje trajnih demokracij ostaja ena od glavnih prednostnih nalog EU.“

V večini partnerskih držav se odvijajo politične spremembe in vloga rastoče civilne družbe postaja vse pomembnejša za krepitev demokracije in dobrega upravljanja. Vendar poročila kažejo, da se v nekaterih partnerskih državah državni organi še vedno vmešavajo v delovanje nevladnih organizacij. EU je organizacije podpirala prek mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe. Lani je začela delovati tudi Evropska ustanova za demokracijo, ki zagotavlja hitro in prilagodljivo podporo vsem, ki si prizadevajo za demokratične spremembe.

Evropski komisar Štefan Füle je povedal: „Partnerstvo s civilno družbo je po mojem mnenju zelo pomemben del evropske sosedske politike. Vloga civilne družbe ostaja v središču procesov demokratizacije. Znatno smo izboljšali naše sodelovanje s civilno družbo v partnerskih državah, da bi izboljšali javno podporo reformam. Zato obžalujem, da se v nekaterih partnerskih državah organizacije civilne družbe še vedno srečujejo z resnimi omejitvami, kot so omejevanje svobode gibanja, tožbe proti voditeljem nevladnih organizacij, dolgotrajni administrativni postopki, prejemanje finančne podpore na podlagi dovoljenja itd.“

Trgovinski odnosi s sosedami so se še naprej krepili. EU je nadaljevala pogajanja o pridružitvenih sporazumih z Moldavijo, Armenijo in Gruzijo, ki vključujejo poglobljeno in celovito območje proste trgovine (DCFTA), ter o pridružitvenem sporazumu z Azerbajdžanom. Pridružitveni sporazum z Ukrajino je bil parafiran in bo podpisan, ko Kijev izvede potrebne ukrepe. V južnem sosedstvu je EU začela priprave na pogajanja o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine z Marokom, Tunizijo in Jordanijo.

EU in njene partnerice so se še naprej zavzemale za izboljševanje mobilnosti ljudi. V letu 2012 je bil dosežen pomemben napredek za izpolnjevanje cilja brezvizumskih potovanj na območju vzhodnega partnerstva. Moldavija in Ukrajina sta znatno napredovali pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Začel se je dialog o vizumskem režimu z Gruzijo, za katero je bil pripravljen tudi akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima, Armenija pa je državljanom EU odobrila vstop brez vizuma od januarja 2013. Po vzpostavitvi partnerstev za mobilnost z Moldavijo, Gruzijo in Armenijo so se začela pogajanja o partnerstvu za mobilnost med EU in Azerbajdžanom. Prav tako se je začelo poglabljanje sodelovanja z južnimi partnericami na področju mobilnosti in migracij. Dosežen je bil sporazum o partnerstvu za mobilnost z Marokom, pogajanja s Tunizijo pa se nadaljujejo. Dialog z Jordanijo se je začel decembra 2012.

Ker evropska sosedska politika omogoča boljše sodelovanje v različnih sektorjih, prinaša vse več pozitivnih in konkretnih učinkov na življenje ljudi. Projekti, ki jih podpira EU in ki izboljšujejo vsakdanje življenjske razmere v partnerskih državah, se izvajajo med drugim na področju prometa (npr. varnost v prometu, izboljšave javnega prevoza), okolja (npr. vodno gospodarstvo, ocene učinkov), izobraževanja (npr. sodelovanje študentov in raziskovalcev v evropskih programih, ki so študentom in akademskemu osebju v letu 2012 zagotovili več kot 3 250 štipendij) ter energije (npr. razvoj obnovljivih virov energije).

V skladu s temeljnim načelom „več za več“ je EU še naprej zagotavljala finančno podporo prizadevanjem partnerskih držav za reforme, za kar je iz proračuna EU za obdobje 2011–2013 dala na voljo 1 milijardo evrov dodatnih finančnih sredstev. Od tega je bilo 670 milijonov evrov dodeljenih prek dveh krovnih programov: 540 milijonov evrov za program SPRING v Južnem Sredozemlju in 130 milijonov evrov za program EaPIC v vzhodnem sosedstvu. Poudarek obeh programov je na spodbujanju demokratične prenove in vzpostavljanju institucij ter na podpiranju trajnostne in vključujoče rasti. Sredstva iz teh programov so bila dodeljena na podlagi jasnih dokazov o izvedbi demokratičnih reform. Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj sta svoje posojilne zmožnosti razširili tudi na partnerske države. Da bi uravnotežila financiranje iz teh in drugih finančnih institucij, je EU povečala sredstva Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo. Tako je zagotovljena boljša podpora velikim naložbam in razvoju zasebnega sektorja.

EU je v vzhodni in južni regiji nadaljevala stalno izvajanje dveh načrtov, ki sta bila predlagana kot del svežnjev evropske sosedske politike za 2012. V okviru vzhodnega partnerstva je EU okrepila prizadevanja, da bi zagotovila uspešen izid vrha v Vilni. V južnem sosedstvu pa je prevzela severno sopredsedstvo Unije za Sredozemlje in sprejela sporočilo s predlogi pobud za podporo integraciji držav Magreba.

Pri podpori reformnih procesov v sosedstvu je EU okrepila sodelovanje z drugimi zainteresiranimi stranmi, zlasti z ostalimi institucijami EU, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, Forumom civilne družbe vzhodnega sosedstva in Fundacijo Anne Lindh. Okrepila je prizadevanja za boljše usklajevanje z drugimi mednarodnimi donatorji.

Sirija je ostala zelo poseben primer v sosedstvu. EU je popolnoma prekinila dvostransko sodelovanje s sirsko vlado, vendar ostaja vključena v pomoč državljanom. Sodelovala je v diplomatskih prizadevanjih za mirno rešitev konflikta, tako da je podpirala posebnega predstavnika Združenih narodov in Lige arabskih držav za Sirijo, aktivno sodelovala na srečanjih „prijateljev Sirije“ ter zagotavljala pomoč beguncem in sosednjim državam, ki jih je prizadela kriza.

Več informacij:

Spletišče evropskega komisarja za širitev in sosedsko politiko Štefana Füleja:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/fule/index_en.htm

Spletišče visoke predstavnice Unije in podpredsednice Evropske komisije Catherine Ashton:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/ashton/index_en.htm

Evropska komisija – evropska sosedska politika:

http://ec.europa.eu/world/enp/index_en.htm

http://www.enpi-info.eu

Memo/13/241 Alžirija

Memo/13/242 Armenija

Memo/13/243 Azerbajdžan

Memo/13/244 Belorusija

Memo/13/245 Egipt

Memo/13/246 Gruzija

Memo/13/247 Izrael

Memo/13/248 Jordanija

Memo/13/249 Libanon

Memo/13/250 Libija

Memo/13/252 Moldavija

Memo/13/253 Maroko

Memo/13/254 Zasedeno palestinsko ozemlje

Memo/13/255 Sirija

Memo/13/256 Tunizija

Memo/13/257 Ukrajina

Kontakti:

Maja Kocijancic (+32 22986570)

Michael Mann (+32 22999780)

Peter Stano (+32 22957484)

Anca Paduraru (+32 22966430)

Nabila Massrali (+32 22969218)

Eamonn Prendergast (+32 22998851)

Sebastien Brabant (+32 22986433)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website