Mednarodni dan žensk: ničta toleranca do pohabljanja ženskih spolnih organov

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 6. marca 2013

Mednarodni dan žensk: ničta toleranca do pohabljanja ženskih spolnih organov

Pred mednarodnim dnem žensk, ki ga praznujemo 8. marca, sta se danes podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding in evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström pridružili zagovornikom človekovih pravic v pozivu k ničti toleranci do pohabljanja ženskih spolnih organov. Na okrogli mizi na visoki ravni, ki jo je organizirala Komisija, je potekala razprava o tem, kako lahko Evropska unija pomaga državam članicam pri izkoreninjenju te prakse, ki naj bi po ocenah prizadela na sto tisoče žensk v EU. Komisarkama so se pridružili poslanci Evropskega parlamenta ter nekatere vodilne svetovne osebnosti, ki se borijo proti pohabljanju ženskih spolnih organov, na primer „puščavska roža“ Waris Dirie, Khady Koita in prva dama Burkine Faso Chantal Compaoré.

Vzporedno s tem dogodkom je danes Komisija začela javno posvetovanje za zbiranje mnenj o najboljših predlogih za ukrepe na ravni EU, s katerimi bi se preprečevalo pohabljanje ženskih spolnih organov. Posvetovanje bo trajalo do 30. maja 2013. Komisija je napovedala tudi, da bo dejavnosti držav članic za ozaveščanje o nasilju nad ženskami podprla s sredstvi v višini 3,7 milijona evrov, dodatnih 11,4 milijona evrov pa bo namenjenih nevladnim organizacijam in vsem ostalim, ki delajo z žrtvami.

„Evropska komisija je danes združila moči z vrsto izjemnih žensk, da bi skupaj pozvali k ničti toleranci do pohabljanja ženskih spolnih organov. To je izjemno škodljiva praksa, ki krši človekove pravice žensk in deklet. EU se bo borila proti pohabljanju ženskih spolnih organov – ne le na mednarodni dan žensk, temveč vseh 365 dni na leto,“ je povedala podpredsednica Komisije Viviane Reding, pristojna za pravosodje. „Vse, ki poznajo to področje, pozivam, da z nami delijo svoje mnenje o tem, kakšni ukrepi bi bili najprimernejši za reševanje tega problema.“

„Pohabljanje ženskih spolnih organov pomeni hudo kršitev človekovih pravic. Tveganje, da nekdo postane žrtev te prakse, bi moralo biti upravičen razlog za odobritev azila ali humanitarne zaščite potencialnim žrtvam. V naši zakonodaji o azilu smo posebno pozorni na ženske in dekleta, ki prosijo za azil zaradi grožnje fizičnega pohabljenja. Ženskam in dekletom, ki tvegajo pohabljenje spolnih organov, ali staršem, ki se bojijo preganjanja, ker svojega otroka nočejo izpostaviti tovrstni praksi, moramo v Evropi zagotoviti ustrezno zaščito,“ meni evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.

Novo poročilo o pohabljanju ženskih spolnih organov

Na današnji okrogli mizi bo predstavljeno tudi novo poročilo o pohabljanju ženskih spolnih organov v EU, ki ga je na predlog podpredsednice Viviane Reding pripravil Evropski inštitut za enakost spolov. Poročilo ugotavlja, da je pohabljanje ženskih spolnih organov po svojih značilnostih globalen, nadnacionalen pojav. Čeprav ni trdnih dokazov, da bi se ta praksa izvajala v EU, ji je bilo na tisoče žensk in deklet, ki živijo v EU, podvrženih bodisi pred selitvijo v EU ali na potovanjih zunaj EU.

Po izsledkih poročila naj bi žrtve ali potencialne žrtve živele v najmanj 13 državah članicah EU: v Avstriji, Belgiji, na Danskem, na Finskem, v Franciji, na Irskem, v Italiji, v Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu. Vendar je v poročilu poudarjena tudi potreba po natančnejših podatkih, ki bi bili osnova za reševanje tega problema.

Za izkoreninjenje pohabljanja ženskih spolnih organov bo potrebna vrsta ukrepov, od zbiranja podatkov, preventive in zaščite deklet, ki so v nevarnosti, do preganjanja storilcev in zagotavljanja pomoči žrtvam, navaja poročilo. Žrtve te prakse ščiti direktiva EU o pravicah žrtev, sprejeta 4. oktobra 2012, ki izrecno navaja pohabljanje ženskih spolnih organov kot obliko nasilja na podlagi spola (IP/12/1066).

Toda čeprav zakonodaje vseh držav članic EU in Hrvaške zagotavljajo pravno podlago za pregon storilcev tovrstnih nasilnih dejanj v okviru splošnih ali posebnih kazenskopravnih predpisov, so primeri sodnega pregona zelo redki. Razlogi za to so težave pri odkrivanju primerov in zbiranju dokazov, nepripravljenost prijaviti zločin, predvsem pa pomanjkanje znanja o pohabljanju ženskih spolnih organov.

Evropski inštitut za enakost spolov je zato objavil poročilo, v katerem opredeljuje vrsto dobrih praks devetih držav članic za boj proti pohabljanju ženskih spolnih organov. Poročilo navaja primere uspešnih politik in projektov, med katerimi so:

• nizozemski projekt za preprečevanje te prakse z združevanjem prizadevanj zdravstvenega osebja, policije, šol, služb za zaščito otrok in priseljenskih organizacij;

• francoska organizacija, ki si prizadeva za sodni pregon v primerih pohabljanja ženskih spolnih organov, tako da v sodnih postopkih nastopa kot civilna stranka;

• specializirana zdravstvena služba v Združenem kraljestvu s 15 klinikami, ki se posvečajo posebnim potrebam žrtev pohabljanja ženskih spolnih organov.

Ozadje

Pohabljanje ženskih spolnih organov po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pomeni vse postopke, ki vključujejo delno ali popolno odstranitev zunanjih ženskih spolnih organov ali druge poškodbe ženskih spolnih organov iz nemedicinskih razlogov.

Izvaja se iz kulturnih, verskih in/ali družbenih razlogov, žrtve pa so mlada dekleta od zgodnjega otroštva do starosti 15 let. Pohabljanje ženskih spolnih organov je oblika zlorabe otrok ter nasilja nad ženskami in dekleti s hudimi kratko- in dolgoročnimi telesnimi in duševnimi posledicami.

Pri žrtvah ali potencialnih žrtvah, ki živijo v državah EU, se praksa običajno izvede med obiskom v njihovi državi izvora, v zelo redkih primerih pa tudi na ozemlju EU.

Komisija je 21. septembra 2010 sprejela Strategijo za enakost žensk in moških 2010–2015, v katero je vključila vrsto prednostnih nalog na področju enakosti spolov, vključno z odpravo nasilja na podlagi spola. Strategija pri tem izrecno navaja tudi pohabljanje ženskih spolnih organov. Prav tako je Komisija 6. februarja 2013, na mednarodni dan boja proti pohabljanju ženskih spolnih organov, ponovno potrdila svojo odločno zavezanost, da pomaga izkoreniniti to nesprejemljivo prakso (MEMO/13/67).

Več informacij

Evropska komisija – odprava nasilja na podlagi spola:

http://ec.europa.eu/justice/gender-violence

Poročilo Evropskega inštituta za enakost spolov – Pohabljanje ženskih spolnih organov v EU in na Hrvaškem

Podatki po državah – pohabljanje ženskih spolnih organov v Evropski uniji in na Hrvaškem

Javno posvetovanje:

http://ec.europa.eu/justice/newsroom/gender-equality/opinion/130306_en.htm

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije Viviane Reding, pristojne za pravosodje:

http://ec.europa.eu/reding

Facebook: Pošljite svoje fotografije s simbolom ničte tolerance:

COMM-SOCIAL-MEDIA-TEAM@ec.europa.eu

Twitter: #zeroFGM

Priloga 1: ocenjeno število žrtev, možnih žrtev in deklet, ki tvegajo pohabljenje ženskih spolnih organov (kjer so študije na voljo)

Source: EIGE: Female genital mutilation in the European Union and Croatia, except from the Netherlands: Marja Exterkate - Female Genital Mutilation in the Netherlands. Prevalence, incidence and determinants (2013)

Priloga 2: organizacije za podporo žrtvam pohabljanja ženskih spolnih organov v državah članicah

Source: EIGE