Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 4. decembra 2013

Konkretni ukrepi za preprečevanje smrtnih žrtev v Sredozemlju in boljše obravnavanje migracijskih in azilnih tokov po dogodkih na Lampedusi

Tragedija na Lampedusi, ena od številnih, ki smo ji bili v Evropi priča v zadnjih letih, je sprožila doslej največji poziv voditeljev in državljanov EU k ukrepanju. Komisija danes predlaga načine za povečanje solidarnosti in vzajemne podpore, da se preprečijo smrtne žrtve med migranti v Sredozemlju.

Predlagani ukrepi so rezultat dela, ki ga je opravila delovna skupina za Sredozemlje pod vodstvom Komisije za srednjeročno do dolgoročno krepitev politik in orodij EU.

Tragedija na Lampedusi, ki se je zgodila pred dvema mesecema, je sprožila obsežen in čustven odziv po vsej Evropi – številni so pozvali k ukrepanju, da se takšne tragedije ne bi nikoli več ponovile. Verjamem, da so te zahteve še vedno aktualne. Danes predstavljamo ukrepe in predloge za resnično evropski odziv, ki lahko prinese spremembe. Države članice pozivam, da do konca izkoristijo to enkratno priložnost in pokažejo, da je Evropska unija zgrajena na solidarnosti in konkretni podpori. Zdaj je skrajni čas za ukrepanje,“ je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.

Delovna skupina je določila konkretne ukrepe na petih glavnih področjih:

  • Nadzorovanje meja za reševanje življenj

Evropa mora biti sposobna pomagati pomoči potrebnim s krepitvijo svojih operacij nadziranja meja in povečanjem zmogljivosti za odkrivanje ladij v Sredozemlju.

Agencija FRONTEX je delovni skupini predstavil nov koncept za doseganje tega cilja. Namenjen je krepitvi zračnega in pomorskega nadzora ter reševalnih zmogljivosti, kar bo pripomoglo k reševanju življenj migrantov v stiski na morju, v treh operacijah, ki jih bo usklajevala agencija FRONTEX in bodo potekale v Grčiji in Italiji.

Prizadevanja na področju nadziranja nacionalnih meja bodo v celoti usklajena z operacijami, ki jih izvaja FRONTEX in so del že obstoječe Evropske mreže obalnih patrulj. Po ocenah agencije FRONTEX bi dodatna finančna sredstva znašala okoli 14 milijonov evrov v letu 2014.

Del teh prizadevanj je novi evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR) (IP/13/1182 in MEMO/13/1070). Z zagotavljanjem boljšega pregleda dogajanja na morju bo okrepil izmenjavo informacij in sodelovanje v organih držav članic in med njimi ter z agencijo FRONTEX. Informacije o incidentih in patruljah bodo takoj posredovali na novo ustanovljeni nacionalni koordinacijski center in agencija FRONTEX.

Kapitane in trgovska plovila bi bilo treba enkrat za vselej pomiriti, da zaradi

pomoči migrantom v stiski ne bodo na noben način sankcionirani ter da bodo na voljo hitre in varne točke za izkrcanje. Treba je jasno povedati, da ne bodo utrpeli nobenih negativnih pravnih posledic zaradi nudenja takšne pomoči, če so ravnali v dobri veri.

2) Pomoč in solidarnost

Čeprav so države članice odgovorne, da imajo vzpostavljene učinkovite azilne, migracijske in integracijske sisteme, potrebujejo tiste, ki se soočajo z velikim pritiskom migrantov, posebno podporo. Na voljo bi morala biti nova orodja.

V zvezi s finančno podporo je Komisija rezervirala sredstva (vključno s sredstvi za nujne primere) v višini do 50 milijonov evrov. Za podporo Italiji je na razpolago 30 milijonov evrov, tudi za operacije nadziranja meja v okviru agencije FRONTEX. Za druge države članice je namenjenih 20 milijonov evrov za izboljšanje sprejemnih zmogljivosti ter zmogljivosti za obravnavo, preverjanje in registracijo.

Pripravljena so nova orodja, kot je „podprta obdelava“ prošenj za azil, pri kateri bodo uradniki držav članic premeščeni v najbolj obremenjene države, da bi učinkovito in uspešno pomagali reševati prošnje za azil. V središču teh prizadevanj bo Evropski azilni podporni urad (EASO), ki bo tudi ključni akter za usmerjanje solidarnosti držav članic z državami, ki so pod velikim pritiskom.

3) Boj proti trgovini z ljudmi, tihotapljenju in organiziranemu kriminalu

Treba je okrepiti praktično sodelovanje in izmenjavo informacij, vključno s tretjimi državami.

Pobude vključujejo: – krepitev vloge Europola in povečanje sredstev za usklajevanje drugih agencij EU, ki delujejo na področju tihotapljenja ljudi in boja proti organiziranemu kriminalu, – pregled sedanje zakonodaje EU o tihotapljenju ljudi, tako imenovanega „paketa o pomagačih“, z uskladitvijo učinkovitega boja proti tihotapljenju s potrebo po preprečevanju kriminalizacije humanitarne pomoči; – nadaljnje podpiranje programov za izgradnjo zmogljivosti za obravnavanje tihotapljenja in trgovine z ljudmi v Severni Afriki, ključnih državah izvora in državah prvega azila (vključno z usposabljanjem za organe kazenskega pregona in sodstva).

Ocene Europola kažejo, da bo za povečanje ukrepov za boj proti organiziranemu kriminalu in tihotapljenju dodatno potrebnih do 400 000 evrov na leto.

4) Regionalna zaščita, preselitev in zakoniti načini vstopa v Evropo

Preselitev je področje, na katerem bi lahko države članice storile več za zagotovitev, da tisti, ki potrebujejo zaščito, varno prispejo v EU. V letu 2010 je dvanajst držav članic (Češka, Danska, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Litva, Nizozemska, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo) na območju Unije sodelovalo pri preselitvi 4 930 oseb. ZDA so v istem letu preselile več kot 50 000 oseb.

Če bi vse države članice sodelovale pri preseljevanju in dale na voljo sorazmerno število mest, bi lahko EU preselila na tisoče več ljudi iz begunskih taborišč. Za spodbujanje preseljevanja bo na razpolago prihodnje financiranje EU v obdobju 2014–2020 za podpiranje dodatnih prizadevanj in prevzemanje obveznosti na tem področju. Evropska komisija namerava prispevati pavšalni znesek do 6 000 evrov na preseljenega begunca.

Komisija je pripravljena proučiti možnosti za zaščitene vstope v EU, ki bi lahko omogočili nedržavljanom EU dostop do azilnega postopka iz držav zunaj EU, ne da bi se odpravili na težko potovanje do Evrope. To bo podrobneje določeno v prihodnjih mesecih, zlasti v okviru razprave o prihodnosti politike na področju notranjih zadev.

Za krepitev zmogljivosti zaščite v regijah, iz katerih izvira mnogo beguncev, bi bilo treba okrepiti in razširiti obstoječe regionalne programe zaščite. Zlasti bo potreben močnejši regionalni program zaščite v severni Afriki (Libija, Tunizija in Egipt) v okviru novega regionalnega programa zaščite in razvoja za Sirijo. Novi regionalni progami zaščite bi morali v prihodnosti zajemati tudi druge ključne države sahelske regije.

EU in države članice bi si morale prizadevati za odprtje novih zakonitih poti: direktiva o sezonskih delavcih (MEMO/13/941) bi se morala v celoti izvajati, Komisija pa upa, da se bosta sozakonodajalca lahko kmalu dogovorila o njenem predlogu direktive, ki bo olajšala začasni vstop in bivanje ter bolj pritegnila študente, ki niso državljani EU, raziskovalce in druge skupine (IP/13/275 in MEMO/13/281).

5) Ukrepi v sodelovanju s tretjimi državami

Evropska komisija je pravkar zaključila pogajanja glede sporazumov o partnerstvu za mobilnost s Tunizijo in Azerbajdžanom. Sporazuma se bosta kmalu uradno pridružila petim, ki so že sklenjeni z Zelenortskimi otoki, Moldavijo, Gruzijo, Armenijo in Marokom. Sporazumi o partnerstvu omogočajo opredeljevanje več poti za zakonite migracije in tem državam pomagajo pri razvijanju njihovih zmogljivosti za zagotavljanje zaščite v regiji in spoštovanje človekovih pravic na njihovem ozemlju. Poleg tega pa omogočajo tudi večje sodelovanje v boju proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi, ki izkoriščajo migrante.

Diplomatsko delovanje bo usmerjeno tudi v doseganje nadaljnjih rezultatov v dialogu s tretjimi državami. Treba bi bilo na primer začeti nov dialog o migracijah, mobilnosti in varnosti z dodatnimi državami južnega Sredozemlja, zlasti z Egiptom, Libijo, Alžirijo in Libanonom.

Druge diplomatske in politične pobude bi morale biti namenjene zagotavljanju sodelovanja s tranzitnimi in izvornimi državami, da se odpravijo mreže trgovine z ljudmi, nadaljuje boj proti tihotapljenju in omogoči ponovno sprejemanje nezakonitih migrantov.

Informacijske kampanje lahko pripomorejo k večji ozaveščenosti o tveganjih, ki jih prinašajo nezakonite migracijske poti, in grožnjah, ki jih pomenijo tihotapci in trgovci, ter k obveščanju o zakonitih možnostih za migracijo, ki so na voljo.

Naloge delovne skupine

Na oktobrskem zasedanju Sveta PNZ so se države članice dogovorile o ustanovitvi delovne skupine pod vodstvom Komisije (GD za notranje zadeve). Evropski svet je na oktobrskem zasedanju pozdravil njeno ustanovitev.

Delovna skupina se je sestala 24. oktobra in 20. novembra. Na teh srečanjih so sodelovale vse države članice skupaj z agencijo FRONTEX, drugimi agencijami EU (Evropski azilni podporni urad, Europol, Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Evropska agencija za pomorsko varnost) in Evropsko službo za zunanje delovanje.

Delovna skupina se je posvetovala tudi z drugimi, vključno s pridruženimi državami, Uradom visokega komisarja ZN za begunce, Mednarodno organizacijo za migracije, Mednarodnim centrom za razvoj migracijske politike, Centrom za migracijske politike, Mednarodno pomorsko organizacijo, Uradom Združenih narodov za droge in kriminal ter Interpolom.

Kaj sledi?

Komisija bo poročala Svetu za pravosodje in notranje zadeve 5. in 6. decembra za nadaljnjo razpravo in potrditev na decembrskem zasedanju Evropskega sveta.

Del razmišljanj v okviru poststocholmskega programa, kjer bodo obravnavani izzivi in prednostne naloge politike na področju notranjih zadev v prihodnjih letih, bodo tudi dolgoročnejše pobude. COM(2013) 869

Uporabne povezave

Sporočilo o delu delovne skupine za Sredozemlje

MEMO/13/862: Ukrepi EU na področju migracij in azila

Spletišče Cecilie Malmström

Spremljajte komisarko Malmströmovo na Twitterju

Spletišče GD za notranje zadeve

Spremljajte na Twitterju

Kontaktni osebi:

Michele Cercone (+32 22980963)

Tove Ernst (+32 22986764)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website