Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 19. novembra 2013

Bilijonska naložba v prihodnost Evrope – proračunski okvir EU za obdobje 2014–2020

Danes je Evropski parlament z glasovanjem potrdil večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020. Na podlagi soglasja, ki ga s tem daje Parlament, bo lahko Svet v prihodnjih tednih ta okvir dokončno odobril. Tako so se po dveh letih in pol končala intenzivna pogajanja, ki so se začela 29. junija 2011, ko je Komisija predstavila svoje predloge.

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je ob današnjem glasovanju povedal: „To je velik dan za Evropo. Evropski parlament je dal svoj končni blagoslov evropskemu proračunu za obdobje 2014–2020, s čimer so se dolgotrajna pogajanja uspešno končala. Svet lahko zdaj v kratkem zaključi postopek. Evropska unija bo med letoma 2014 in 2020 v gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest vložila skoraj en bilijon evrov. Evropski proračun je v primerjavi z nacionalnim premoženjem skromen. Toda zgolj enoletni proračun – v tekočih cenah – znaša več kot celotni Marshallov načrt za obnovo Evrope v svojem času! Naš sodobni, v prihodnost usmerjeni proračun lahko resnično izboljša življenje ljudi in bo še okrepil in podprl okrevanje po vsej Evropski uniji. S financiranjem iz proračuna si bomo pomagali pri izhodu iz krize, zagotovili finančno pomoč tistim, ki so se znašli pod pragom revščine ali ki iščejo zaposlitev, omogočili naložbene priložnosti malim podjetjem in podprli lokalne skupnosti, kmete, raziskovalce in študente. To je dogovor, ki bo koristil družinam po vsej Evropi. Evropa je del rešitve.“

Poglejte si video sporočilo predsednika Barrosa: http://bit.ly/I2nKPH.

Evropski komisar za finančno načrtovanje in proračun Janusz Lewandowski je izjavil: “Uspelo nam je. Ob izidu današnjega glasovanja v Evropskem parlamentu lahko okoli 20 milijonom evropskih malih in srednjih podjetij, milijonom najrevnejših ljudi na svetu, okoli 100 000 mestom in regijam pa tudi tisočem laboratorijev in univerz zagotovimo predvidljivost financiranja: Evropi je uspelo! Na razpolago vam bodo evropska sredstva, da jih boste lahko v naslednjih sedmih letih vlagali v gospodarsko rast, raziskave, izobraževanje, pomoč mladim brezposelnim in humanitarno pomoč. Ne morem si zamisliti boljšega sporočila, ki ga Evropa lahko razglasi svojim državljanom nekaj mesecev pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament: Evropa deluje, Evropa ukrepa!“

Obseg in namen sredstev

Na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 bo lahko Evropska unija vložila do 960 milijard evrov v prevzetih obveznostih (1,00 % bruto nacionalnega dohodka EU) in 908,4 milijarde v plačilih (0,95 % BND EU). Instrumenti, namenjeni nepredvidenim okoliščinam (kot so Rezerva za nujno pomoč, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad in Instrument prilagodljivosti), in Evropski razvojni sklad niso upoštevani v zgornjih mejah večletnega finančnega okvira. Ob polnem izkoristku lahko prinesejo dodatnih 36,8 milijarde evrov (ali 0,04 % BND EU). V proračunskem okviru EU za obdobje 2014-2020 so opredeljene prednostne postavke porabe, usklajene s cilji evropske strategije za rast Evropa 2020 – to so trajnostna rast, nova delovna mesta in konkurenčnost. V primerjavi s trenutnim okvirom se na primer podrazdelek 1A – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje – poveča z 91,5 milijarde evrov (= 9,2 % proračuna) na 125,6 milijarde evrov (= 13,1 % proračuna)1.

Dvanajst najpomembnejših značilnosti

Prihodnji proračun je sodoben proračun za Unijo 21. stoletja. V nadaljevanju je opisanih dvanajst najpomembnejših značilnosti, ki predstavljajo več pomembnih novosti in ponazarjajo jasno evropsko dodano vrednost novega proračuna.

  1. Iskalci zaposlitve lahko računajo s podporo iz prihodnjega proračuna EU, ki zagotavlja precejšen prispevek k ustvarjanju novih delovnih mest s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Iz Evropskega socialnega sklada bo temu namenjenih najmanj 70 milijard evrov (tj. približno 10 milijard na leto), evropska sredstva pa bodo dopolnjevala nacionalne ukrepe na tem področju. Nova pobuda za zaposlovanje mladih, povezana z Evropskim socialnim skladom, bo razpolagala z vsaj 6 milijardami evrov in bo namenjena izvajanju programa jamstva za mlade v letih 2014–2015. Skupno bo prek prenovljene kohezijske politike na razpolago do 366,8 milijarde evrov2 za naložbe v evropske regije, mesta in realno gospodarstvo. To bo glavni mehanizem, s katerim si bo EU prizadevala izpolniti cilje strategije Evropa 2020: ustvarjanje rasti in novih delovnih mest, obvladovanje podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanje revščine in socialne izključenosti. V podporo navedenim ukrepom bodo ključne prioritete, financirane iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kot je pomoč malim in srednjim podjetjem. Glavni namen tega je podvojiti pomoč s 70 milijard na 140 milijard evrov v naslednjih sedmih letih. Za dodeljevanje sredstev bo značilna močnejša ciljna naravnanost, v vseh evropskih strukturnih in investicijskih skladih pa bo oblikovana nova rezerva na podlagi doseženih rezultatov, ki pomeni spodbudo za dobre projekte. Poleg tega bo učinkovitost kohezijske politike ter skladov razvoj podeželja in ribištvo vezana na ekonomsko upravljanje, kar bo spodbudilo države članice pri izpolnjevanju priporočil EU v okviru evropskega semestra.

  2. Mladi lahko bolj množično kot kdaj koli prej načrtujejo svoje bivanje v tujini ob podpori sredstev novega programa EU Erasmus+. Program je namen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih, za kar bo na razpolago skoraj 15 milijard evrov3 ali realno preko 40 % več kot sedaj. Več kot štiri milijone ljudi bo prejelo podporo za študij, usposabljanje, delo ali prostovoljstvo v tujini, vključno z dvema milijonoma visokošolskih študentov, 650 000 udeležencev poklicnega usposabljanja in vajencev ter več kot 500 000 mladih na izmenjavah in prostovoljcev v tujini. Do 200 0000 študentov, ki želijo celoten magistrski študij opraviti v tujini in za katere so nacionalna nepovratna sredstva ali posojila le redko na voljo, bo lahko izkoristilo novo jamstveno shemo za posojila Evropskega investicijskega sklada. Prav tako bo financiranje prejelo 600 športnih partnerstev, vključno z evropskimi nepridobitnimi dogodki. Dve tretjini proračuna sta namenjeni možnostim izobraževanja v tujini za posameznike, in sicer v EU in zunaj nje, preostala sredstva pa bodo dodeljena partnerstvom med izobraževalnimi ustanovami, mladinskimi organizacijami, podjetji, lokalnimi in regionalnimi organi ter nevladnimi organizacijami, pa tudi reformam za modernizacijo izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanju inovacij, podjetništva in zaposljivosti.

  3. Evropska kultura, kinematografija, televizija, glasba, književnost, uprizoritvene umetnosti, dediščina in s tem povezana področja bodo deležni večje podpore v okviru novega evropskega programa Ustvarjalna Evropa. Program bo v naslednjih sedmih letih razpolagal s proračunom v višini skoraj 1,5 milijarde evrov4 (tj. realno 9 % več kot zdaj). Njegov namen je dati zagon kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, ki so pomemben vir zaposlovanja in rasti. Podpora iz programa bo namenjena tudi evropskim prestolnicam kulture, znaku evropske dediščine, dnevom evropske dediščine in petim evropskim nagradam (nagrada EU za kulturno dediščino / nagrada Europa Nostra; nagrada EU za sodobno arhitekturo; nagrada EU za književnost; nagrada za sodobno glasbo ter nagrada MEDIA).

  4. Raziskave in inovacije, ki se financirajo z evropskimi sredstvi, bodo še več prispevale k izboljšanju kakovosti življenja Evropejcev in povečale globalno konkurenčnost EU. Za novi program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je namenjenih skoraj 80 milijard evrov5, kar je realno približno 30 % več kot v sedanjem finančnem okviru. Ta program je nedvomno osrednje gonilo EU za rast in nova delovna mesta v Evropi. Raziskovalci in podjetja po vsej Evropi lahko računajo na močno okrepljeno in poenostavljeno podporo EU. Program bo zagotovil spodbudo za vrhunske evropske raziskave, med drugim za Evropski raziskovalni svet, okrepil bo vodilno vlogo industrije na področju inovacij, in sicer med drugim z naložbami v ključne tehnologije ter boljšim dostopom MSP do kapitala in podpore, prav tako pa bo pripomogel k reševanju večjih družbenih problemov, kot so podnebne spremembe, razvoj trajnostnega prometa in mobilnosti, zagotavljanje cenovno dostopnejše energije iz obnovljivih virov, varnosti hrane in zanesljive preskrbe s hrano ali pa obvladovanje problematike staranja prebivalstva. Njegov zelo pomemben prispevek bo olajšanje premostitve razkoraka med raziskavami in trgom, na primer z zagotavljanjem podpore inovativnim podjetjem pri pretvorbi tehnoloških dosežkov v uresničljive izdelke z resničnim tržnim potencialom. Poleg tega bo med pomembnimi prioritetami programa Obzorje 2020 tudi mednarodno sodelovanje. V okviru programa Obzorje 2020 bo za dejavnosti Marie Skłodowska-Curie v obdobju 2014–2020 namenjenih več kot 6 milijard evrov6, kar je 30 % več kot zdaj. Tako bo podporo EU prejelo več kot 65 000 raziskovalcev. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo prejel 2,7 milijarde evrov v obdobju 2014–20207, da bo lahko okrepil povezave med visokim šolstvom, raziskavami in podjetji ter podpiral zagonsko podjetništvo in specializirano podiplomsko usposabljanje.

  5. Mala in srednja podjetja so hrbtenica evropskega gospodarstva. Predstavljajo okoli 99 % vseh evropskih podjetij in zagotavljajo dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju. Po zaslugi novega programa COSME si lahko obetajo 2,3 milijarde evrov8 pomoči za ohranjanje konkurenčnosti in spodbuditev rasti ter oblikovanja novih delovnih mest v Evropi. Program COSME je prvi program EU, namenjen prav MSP. Z njegovo pomočjo bodo podjetja lažje dostopala do trgov v EU in zunaj nje ter lažje pridobila financiranje v okviru shem posojilnih jamstev in tveganega kapitala.

  6. Na evropsko gospodarsko rast in oblikovanje novih delovnih mest odločilno vplivajo naložbe v infrastrukturo. Državljani in podjetja vse prepogosto naletijo na ovire, ker infrastrukturna omrežja po Evropi, bodisi za promet, energijo ali informacijske in komunikacijske tehnologije, niso dokončana, so neučinkovita ali jih preprosto ni. Novi instrument za povezovanje Evrope, ki bo razpolagal s proračunskimi sredstvi v višini 33,3 milijarde evrov (26,3 milijarde evrov za prometna omrežja9, 5,9 milijarde evrov za energetska omrežja in 1,1 milijarde evrov za digitalna omrežja)10, bo glavni instrument za strateške naložbe v infrastrukturo na evropski ravni. S sredstvi tega instrumenta se bodo gradile ceste, železnice, elektroenergetska omrežja in plinovodi ter se bodo zagotovile infrastruktura in storitve za enotni digitalni trg, saj bodo zagotavljala nujno potrebno finančno pomoč pri odpravljanju manjkajočih povezav v evropskih infrastrukturnih omrežjih, ki sicer ne bi bila dokončana. Boljša medsebojna povezanost bo povečala poslovne priložnosti in okrepila energetsko varnost, poleg tega pa olajšala delo in potovanje. Od tega bodo imeli koristi posamezniki in podjetja iz vseh držav članic. Na področju prometa bo instrument za povezovanje Evrope v pomoč pri izvajanju nove in dolgo pričakovane politike prometne infrastrukture. Devet pomembnih koridorjev bo tvorilo hrbtenico prometa po evropskem enotnem trgu, kar bo privedlo do razvoja povezav med vzhodom in zahodom brez primere. Na področju energetske infrastrukture bo bistveni prispevek mehanizma izpolnitev osnovnih ciljev energetske politike, zagotovitev cenovno dostopne energije za vse potrošnike ter zanesljivosti preskrbe z energijo in njene trajnosti. Instrument za povezovanje Evrope bo skupaj z rešitvami za pospešeno izdajanje dovoljenj in zakonodajnimi spodbudami, ki jih uvaja nova uredba o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, korenito izboljšal naložbeno okolje za te projekte. Ta instrument je tudi prvi program naložb v širokopasovna omrežja in infrastrukturo za digitalne storitve, kar bo pomagalo uresničiti enotni digitalni trg.

  7. Zaradi pičlih javnih sredstev se veča potreba po sprostitvi drugih virov financiranja, s katerimi je mogoče doseči učinek finančnega vzvoda na proračun EU v primerjavi z običajnim financiranjem iz nepovratnih sredstev. In ravno to je namen finančnih instrumentov, kot so posojila, jamstva, lastniški kapital in drugi instrumenti za porazdelitev tveganja, ki jih je mogoče v okviru proračuna za obdobje 2014–2020 uporabljati v večjem obsegu. Navedeni instrumenti se bodo izvajali v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, Evropskim investicijskim skladom ni nacionalnimi promocijskimi bankami. Namen teh instrumentov je odpravljanje specifičnih pomanjkljivosti trga na področjih, kot so financiranje za MSP, raziskovalni in razvojni projekti, energetska učinkovitost ter ključna infrastruktura. Komisijina nova pobuda za mala in srednja podjetja bo zagotavljala podporo bankam, ki kreditirajo MSP v državah članicah, ki jih je finančna kriza še posebej močno prizadela, in sicer prek delnih jamstev za posojila in instrumentov listinjenja. Pobuda za projektne obveznice je še en inovativen instrument, ki omogoča nebančno financiranje projektov ključne infrastrukture, kot so železniške proge, avtoceste in omrežja za prenos energije. Tako lahko v te projekte vlagajo institucije, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice, ki iščejo stabilne dolgoročne denarne tokove, poleg tega pa se tako razvija vir financiranja kot alternativa tradicionalnim bančnim posojilom. Finančni instrumenti se bodo uporabljali v programih, kot so COSME (financiranje MSP), Obzorje 2020 (raziskave in inovacije), Erasmus+ (za jamstveno shemo za posojila glej točko 2) in instrument za povezovanje Evrope (infrastruktura).

  8. Proračun EU za obdobje 2014–2020 označuje pomemben napredek pri preoblikovanju Evrope v čisto in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo. Vsaj 20 % celotnega proračuna bo porabljenega za projekte in politike, povezane s podnebjem. Z 20 % prevzetih obveznosti se bo potrojil trenutni delež (6–8 %), kar bi lahko pomenilo do 180 milijard evrov sredstev za ukrepanje proti podnebnim spremembam na vseh glavnih področjih porabe, vključno s strukturnimi skladi, raziskavami, kmetijstvom, pomorsko politiko in ribištvom ter razvojem.

  9. Reformirana skupna kmetijska politika je odločen odgovor EU na velike sodobne probleme, kot so varnost hrane, podnebne spremembe ter trajnostna rast in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju. Prav tako je bolj skladna s pričakovanji ljudi. Neposredna plačila bodo pravičnejša in bolj ekološko usmerjena. Kmetje pa bodo poleg tega še bolj utrdili svoj položaj v verigi proizvodnje živil, nova skupna kmetijska politika pa bo bolj ciljno usmerjena, učinkovita in pregledna. Podpira tržno usmerjeno kmetijstvo (na primer, brez uvoznih subvencij, ki so bile v preteklih nekaj letih postopno ukinjene). Kmetijski proizvodi so leta 2011 predstavljali visok delež izvoza EU (7 %) v vrednosti več kot 100 milijard evrov – več kot osebni avtomobili in farmacevtski izdelki. Zato je skupna kmetijska politika pomembno gonilo za ustvarjanje delovnih mest ter pametno, trajnostno in vključujočo rast. Skupna kmetijska politika je bila 50 let resnično evropska politika, ki je imela velik strateški pomen. Je tudi resnično skupnostna politika, saj več kot 70 % sredstev za financiranje kmetijstva v Evropi danes izvira iz EU in ne več iz državnih ali regionalnih blagajn. Njen delež v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 bo naslednji: 312,7 milijarde evrov ali 29 % za odhodke, povezane s trgom, in neposredne pomoči (prvi steber) ter 95,6 milijarde evrov ali 9 % za razvoj podeželja (drugi steber).11 Še leta 1984 so sredstva za skupno kmetijsko politiko predstavljala okoli 70 % celotnega proračuna EU.

  10. Pravila financiranja bodo precej poenostavljena, kar pomeni, da jih bodo upravičenci do sredstev lažje razumeli in bo redkeje prihajalo do napak. Skupno je načrtovanih okoli 120 poenostavitev. Na primer: v okviru kohezijske politike bodo naložbe EU iz skladov za razvoj podeželja in ribištvo poenostavljene s skupnimi pravili za vse te evropske strukturne in investicijske sklade, prav tako pa bodo racionalizirana računovodska pravila, zahteve po poročanju bodo bolj ciljno usmerjene, pogostejša pa bo tudi uporaba digitalne tehnologije („e-kohezija“). V okviru programa COSME se bo uporabljalo načelo „brez birokracije", poleg tega pa se bo spodbujalo elektronsko oddajanje ponudb in elektronsko poročanje. Tudi program Obzorje 2020 prinaša pomembne poenostavitve, in sicer z uvedbo enotnega svežnja pravil za celotno financiranje raziskav in inovacij, ki se je doslej izvajalo prek različnih programov.

  1. Naši državljani potrebujejo odprto in varnejšo Evropo. S prihodnjim proračunom bo mogoče zagotoviti, da se bodo dejavnosti EU, ki spodbujajo gospodarsko, kulturno in družbeno rast, lahko razvijale v stabilnem, zakonitem in varnem okolju. Tako se bodo lahko ljudje brez skrbi odločali za bivanje, potovanje, študij ali poslovanje v drugih državah članicah. Iz prihodnjega proračuna bo mogoče črpati pomoč za sodelovanje na področju civilnega in kazenskega prava, kar bo ljudem omogočilo, da bodo uspešneje uveljavljali svoje pravice kot državljani EU, in spodbujalo enakopravnost. S proračunskimi sredstvi bo prav tako mogoče reševati čezmejne izzive, kot so azil, migracije, mejni nadzor in vizumi ter boj proti kriminalu in terorizmu. Zmožnost EU za hitro in učinkovito odzivanje na migracije ali krizne varnostne razmere bo okrepljena z mehanizmom za odzivanje v izrednih razmerah. Zneski, ki so v okviru razdelka 3 večletnega finančnega okvira predvideni za državljane, azil, migracije, zdravje, potrošnike in varnost, bodo v primerjavi s prejšnjim obdobjem višji za 26,5 %.

  2. EU se bo kot odgovorni globalni akter še naprej aktivno angažirala drugod po svetu. Odnosi z našim neposrednim sosedstvom na vzhodu in jugu ter z našimi strateškimi partnerji ostaja glavna prioriteta. Vzporedno z vse večjo medsebojno odvisnostjo sveta moramo varnost in blaginjo spodbujati tudi onkraj naših meja. Zato bo krovni cilj zunanjega delovanja v okviru novega večletnega finančnega okvira zagotoviti, da EU ne izgubi svojega položaja vplivne in učinkovite partnerice, ki spodbuja demokracijo, mir, solidarnost, stabilnost, zmanjševanje revščine in blaginjo, v našem neposrednem sosedstvu in tudi širše po svetu. EU ostaja v celoti zavezana izpolnitvi razvojnih ciljev tisočletja. Financiranje EU bo še v večji meri namenjeno pomoči najrevnejšim na svetu, in sicer s koncentracijo pomoči na manjše število držav (na primer države podsaharske Afrike) in na le nekatera področja (kot sta trajnostna in vključujoča rast ter dobro upravljanje). EU bo prav tako nadaljevala prizadevanja za preprečevanje kriz, da se ohrani mir in okrepi mednarodna varnost. Naši instrumenti za zunanjo pomoč bodo okrepili tudi sodelovanje EU s tretjimi državami v zvezi z vprašanji, ki zadevajo ves svet, kot so podnebne spremembe, varstvo okolja in nestabilnosti v nekaterih regijah. Z njihovo pomočjo se bo lahko EU kjer koli na svetu hitro in učinkovito odzivala na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

Dodatne informacije:

Preberite si MEMO/13/1004 s pogostimi vprašanji in odgovori (FAQ), preglednicami in grafi v zvezi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020

Obiščite spletišče o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in posamezne programe financiranja EU

Več o številčnih podatkih po posameznih programih v tekočih cenah in cenah iz leta 2011:

Več o dodelitvah nacionalnih sredstev v okviru skupne kmetijske politike in kohezijske politike

Preberite si MEMO/13/1006 s celotnim besedilom video sporočila predsednika Barrosa

Preberite si MEMO/13/79 o večletnem finančnem okviru

Kontakti:

Pia Ahrenkilde Hansen (+32 22953070)

Jens Mester (+32 22963973)

Patrizio Fiorilli (+32 22958132)

Wojtek Talko (+32 22978551)

1 :

V cenah iz leta 2011. V tem sporočilu za medije so vsi zneski iz večletnega finančnega okvira izraženi v cenah iz leta 2011, medtem ko so zneski posameznih programov ali instrumentov financiranja izraženi v tekočih cenah ob upoštevanju 2-odstotne letne inflacije. To odraža tudi pristop pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru. Tu je na voljo pregled zneskov in njihovih protivrednosti: http://bit.ly/HWyZbJ.

2 :

V tekočih cenah. Protivrednost v cenah iz leta 2011: 325 milijard evrov.

3 :

V tekočih cenah. Protivrednost v cenah iz leta 2011: 13 milijard evrov.

4 :

V tekočih cenah. Protivrednost v cenah iz leta 2011: 1,3 milijarde evrov.

5 :

V tekočih cenah. Protivrednost v cenah iz leta 2011: 70 milijard evrov.

6 :

V tekočih cenah. Protivrednost v cenah iz leta 2011: 5,45 milijarde evrov.

7 :

V tekočih cenah. Protivrednost v cenah iz leta 2011: 2,4 milijarde evrov.

8 :

V tekočih cenah. Protivrednost v cenah iz leta 2011: 2 milijardi evrov.

9 :

To pomeni 15 milijard evrov v okviru podrazdelka 1A in 11,3 milijarde evrov namenskih sredstev iz Kohezijskega sklada za instrument za povezovanje Evrope v okviru podrazdelka 1B (v tekočih cenah).

10 :

V tekočih cenah. Protivrednost v cenah iz leta 2011: 29 milijard evrov.

11 :

V tekočih cenah. Protivrednost v cenah iz leta 2011: 277,85 milijarde evrov (prvi steber) in 84,9 milijarde evrov (drugi steber)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website