Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 13. novembra 2013

Evropski semester 2014: utrditev gospodarskega okrevanja

Največji izziv, pred katerim zdaj stoji evropsko gospodarstvo, je, kako nadaljevati začeto okrevanje. To je glavno sporočilo letošnjega letnega pregleda rasti, ki ga je danes sprejela Evropska komisija. Z njim se začenja četrti evropski semester usklajevanja ekonomskih politik, tokrat v razmerah, ko znova beležimo gospodarsko rast in ko države članice uspešno odpravljajo neravnotežja, ki so nastala še pred krizo.

Evropska komisija zato ostaja pri svoji uravnoteženi strategiji za gospodarsko rast in delovna mesta ter petih glavnih prednostnih nalogah za prihodnje leto:

uresničevanje diferencirane rasti prijazne konsolidacije javnih financ

obnovitev bančnih posojil gospodarstvu

spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti za danes in jutri

odpravljanje brezposelnosti in socialnih posledic krize

posodobitev javne uprave

Predsednik Evropske komisije Barroso je dejal: „Za gospodarstvo EU je to prelomna točka. Vloženi trud in napor se nam počasi obrestujeta, gospodarska rast se počasi vrača. Letni pregled rasti 2014 opozarja, kje moramo pogumneje zagrabiti in se lotiti reform, ki bodo omogočile trajno okrevanje gospodarstva z veliko novimi delovnimi mesti.“

Letni pregled rasti kaže, da se države članice prilagajajo na nedavno okrepljen postopek za usklajevanje ekonomskih politik v okviru evropskega semestra in da na podlagi skupnih pravil bolje sodelujejo.

Proračunsko usklajevanje v evrskem območju še nikoli doslej ni doseglo takšne ravni: prvič se bo zgodilo, da bo Komisija ocenila osnutke proračunskih načrtov držav evrskega območja za leto 2014, še preden jih bodo sprejeli v nacionalnih parlamentih, in predstavila pregled fiskalne naravnanosti za celotno evrsko območje. Rezultate ocene bo objavila 15. novembra.

Letni pregled rasti: poročilo o napredku

Države članice so dosegle napredek pri uresničevanju vsake od petih prednostnih nalog, ki jih je Evropska komisija določila leta 2013. Enake prednostne naloge predlaga tudi za leto 2014, čeprav je zaradi sprememb v gospodarskih razmerah v EU in v svetu poudarek namenjen drugim področjem:

Konsolidacija javnih financ: Dosežen je precejšen napredek, proračunski primanjkljaj v EU se je namreč v povprečju znižal za približno polovico v primerjavi z letom 2009, ko je bil najvišji in je znašal skoraj 7 % BDP. Toda zadolženost je še vedno visoka in bo po napovedih leta 2014 narasla na skoraj 90 % BDP, nato pa bo začela upadati. Zgodnje ukrepanje je državam članicam omogočilo, da upočasnijo konsolidacijo in se bolj osredotočijo na izboljšanje kakovosti javne porabe in posodobitev javne uprave na vseh ravneh. Države z več fiskalnega manevrskega prostora bi morale spodbujati naložbe in potrošnjo zasebnega sektorja ter preprečiti, da se krčijo proračunska sredstva za dolgoročno vlaganje v izobraževanje, inovacije, energetiko in varstvo podnebja. Davke bi morale prerazporediti z dela na potrošnjo, nepremičnine in onesnaževanje.

Obnovitev posojil: Pri krepitvi finančnega sektorja je bil dosežen določen napredek in od druge polovice leta 2012 so se napetosti na trgih občutno umirile. Prizadevanja EU za vzpostavitev bančne unije bodo v bankah povečala zmožnost obvladovanja tveganj v prihodnosti. Toda kratkoročno je treba narediti več za znižanje visoke zasebne zadolženosti (na primer z uvedbo ali izboljšanjem ureditve za primere plačilne nesposobnosti posameznikov in podjetij), za pripravo bank na nove kapitalske zahteve in stresne teste ter za lažji dostop podjetij do finančnih sredstev.

Gospodarska rast in konkurenčnost: Zaradi krize povsod po Evropi potekata veliko prestrukturiranje gospodarstva in premik na bolj izvozno usmerjeno gospodarsko rast, premalo pa je napredka pri liberalizaciji trgov proizvodov in storitev, zlasti kar zadeva energetski trg in regulirane poklice. Posodobiti je treba tudi sisteme raziskovalne dejavnosti.

Brezposelnost in ukrepi na socialnem področju: Države članice so dosegle napredek pri posodobitvi svojih trgov dela, kar bo sčasoma pripomoglo k večjemu vključevanju ljudi na trg dela. Zdaj je treba povečati dejavno podporo in usposabljanje za brezposelne — tudi z izboljšanjem javnih zavodov za zaposlovanje in uvedbo jamstva za mlade, ter posodobiti izobraževalne sisteme. Države članice morajo spremljati tudi politiko plač, ki naj podpira tako konkurenčnost kot domače povpraševanje, ter poskrbeti, da sistemi socialne varnosti zajamejo tudi najbolj ranljive skupine.

Javna uprava: Več držav članic si prizadeva za večjo učinkovitost javnega sektorja, tudi z boljšim sodelovanjem upravnih organov na različnih ravneh. Najpomembnejša naloga je prehod na elektronsko javno upravo in zmanjšanje birokracije.

Letni pregled rasti vsebuje tudi priporočila za poglobitev evropskega semestra. Priporočila, ki jih na ravni EU pripravijo za posamezne države, morajo v državah članicah bolj sprejeti za svoja, zato bi morale te bolj pritegniti k sodelovanju tudi nacionalne parlamente, socialne partnerje in državljane ter tako zagotoviti splošno razumevanje in sprejetost ključnih reform. Države članice evrskega območja bi morale več časa nameniti usklajevanju pomembnih reform, zlasti na trgu dela in proizvodov, preden jih sprejmejo na nacionalni ravni. Poskrbeti pa bi morale tudi za boljše uresničevanje priporočil, ki jih vsaka država prejme spomladi. Komisija bo o teh vprašanjih pripravila gradivo za decembrsko zasedanje Evropskega sveta.

Poročilo o mehanizmu opozarjanja: za uravnoteženo gospodarsko okrevanje

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2014, s katerim se začne novi letni postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, vsebuje objektivno analizo gospodarstev držav članic, narejeno na podlagi pregleda kazalnikov njihove notranje in zunanje konkurenčnosti.

Poročilo o mehanizmu opozarjanja letos kaže, da več držav članic dosega napredek pri zmanjševanju primanjkljaja tekočega računa in preprečevanju upada konkurenčnosti. Toda iz poročila je tudi razvidno, da je treba glede visokega dolga in neto stanja mednarodnih naložb najbolj zadolženih gospodarstev storiti več, po drugi strani pa imajo nekatere države visoke presežke tekočega računa, kar morda kaže na neučinkovite stopnje varčevanja in naložb ter na potrebo po krepitvi domačega povpraševanja.

Poročilo priporoča poglobljen pregled gospodarskih gibanj v 16 državah članicah, pri katerih je zaznati različne izzive in potencialna tveganja, ki bi se lahko razširila še na preostali del evrskega območja in EU. Poročilo o mehanizmu opozarjanja ne vpliva ne izsledke teh pregledov, katerih namen je oceniti, ali neravnotežja obstajajo ter ali so v preteklosti ugotovljena neravnotežja še vedno prisotna ali se zmanjšujejo.

Španija in Slovenija: V prejšnjem krogu poglobljenih pregledov, objavljenih aprila letos, so bila ugotovljena čezmerna neravnotežja. V prihajajočem poglobljenem pregledu bodo zato ocenili, ali čezmerna neravnotežja ostajajo ali se zmanjšujejo ter kakšen je prispevek politik, s katerimi jih te države članice odpravljajo.

Francija, Italija in Madžarska: V prejšnjem krogu poglobljenih pregledov so bila ugotovljena neravnotežja, zaradi katerih je bilo potrebno odločno politično ukrepanje. V prihodnjem poglobljenem pregledu bodo ocenili, ali neravnotežja ostajajo.

Pri preostalih državah članicah, v katerih so bila ugotovljena neravnotežja (Belgija, Bolgarija, Danska, Malta, Nizozemska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo), bodo med poglobljenim pregledom ocenili, ali neravnotežja ostajajo ali so odpravljena. Na enak način, kot so bila ugotovljena neravnotežja po podrobni analizi v okviru poglobljenih pregledov, bi se moral zaključek, da je bilo neravnotežje odpravljeno, sprejeti po proučitvi vseh ustreznih dejavnikov v novem poglobljenem pregledu.

Poglobljena pregleda bosta pripravljena tudi za Nemčijo in Luksemburg, da se bolje prouči njun zunanji položaj, analizira notranje dogajanje ter ugotovi, ali ima katera od teh držav neravnotežja.

Poglobljen pregled je utemeljen tudi za Hrvaško, novo članico EU, saj je treba razumeti naravo in potencialna tveganja v zvezi z njenim zunanjim položajem, trgovinskimi rezultati in konkurenčnostjo ter notranjim dogajanjem.

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju: poudarek na zaposlovanju in socialnih ukrepih

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju je priložen letnemu pregledu rasti in kaže nekatere spodbudne znake, da brezposelnost ne narašča več in da so bile države članice lani uspešne pri izvajanju reform trgov dela. Toda stopnja brezposelnosti, predvsem mladih in dolgotrajno brezposelnih, je še vedno nesprejemljivo visoka. Po podatkih iz novega pregleda kazalnikov zaposlovanja in socialnih kazalnikov, ki je prvič priložen poročilu, so med državami članicami, zlasti v evrskem območju, nastale nezadržne razlike v stopnji brezposelnosti, brezposelnosti mladih, dohodku gospodinjstev, stopnji neenakosti in revščine.

Nujno si je torej še naprej treba prizadevati za večjo odpornost trgov dela. Prav tako je pomembno spodbujati zaposlovanje v hitro rastočih sektorjih, kar bo sčasoma pripomoglo k zmanjšanju neenakosti in revščine, ter hkrati krepiti socialno varnost in izvajati ciljno usmerjene socialne naložbe.

Poročilo o enotnem trgu: za boljše delovanje enotnega trga

Drugo letno poročilo Evropske komisije o enotnem trgu vsebuje analizo stanja povezanosti enotnega trga na področjih z najvišjim potencialom rasti. Letošnje poročilo ugotavlja, da je bil pri reformah finančnega, digitalnega in prometnega sektorja sicer dosežen napredek, vendar je treba za krepitev vlaganj, ustvarjanje delovnih mest in povečanje zadovoljstva potrošnikov na teh področjih narediti še več. Poročilo posebej opozarja na zastoj pri liberalizaciji energetskih trgov, saj kar 14 držav članic dve leti po izteku roka še ni v celoti preneslo tretjega energetskega svežnja ukrepov EU v nacionalno zakonodajo. Kaže tudi, da države članice še niso v celoti prenesle direktive EU o storitvah, ki bi lahko v prihodnjih 5–10 letih omogočila tudi do 2,6–odstotno povečanje BDP.

Naslednji koraki

Komisija bo v petek, 15. novembra, sprejela mnenja o osnutkih proračunskih načrtov, ki jih je predložilo 13 držav članic euroobmočja (štiri države s programi makroekonomske pomoči niso vključene), in Svetu predložila osnutke mnenj o programih ekonomskega partnerstva, ki jih je pet držav članic evrskega območja predložilo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Komisija bo predložila tudi pregled proračunskih obetov za evrsko območje kot celoto in poročala o ukrepih, ki so jih v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem sprejele države članice, ki niso del evrskega območja.

O letnem pregledu rasti bodo razpravljali nacionalni ministri (v Svetu), odobrili pa ga bodo voditelji EU na vrhu marca 2014. Komisija prav tako z zanimanjem pričakuje prispevek Evropskega parlamenta.

O poročilu o mehanizmu opozarjanja bodo decembra razpravljali finančni ministri in voditelji EU, ki se bodo dogovorili o glavnih področjih za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in reform. Komisija bo medtem pripravila poglobljene preglede za 16 držav, opredeljenih v poročilu o mehanizmu opozarjanja, rezultati teh pregledov pa bodo objavljeni spomladi 2014.

Osnovne informacije

Evropski semester je bil uveden leta 2010 in zagotavlja, da države članice s partnerji EU razpravljajo o svojih proračunskih in ekonomskih načrtih v točno določenih letnih obdobjih. Tako lahko izrazijo svoje mnenje o načrtih drugih, Komisija pa lahko pravočasno pripravi usmeritve glede politik, to je še pred sprejetjem končnih odločitev na nacionalni ravni. Komisija tudi nadzoruje, ali države članice uresničujejo cilje iz dolgoročne strategije EU za gospodarsko rast Evropa 2020 na področjih zaposlovanja, izobraževanja, inovacij, podnebnih sprememb in zmanjševanja revščine.

Semester se začne vsako leto novembra (glej sliko v nadaljevanju) z letnim pregledom gospodarske rasti, ki ga pripravi Komisija in vsebuje splošne gospodarske prednostne naloge EU ter smernice za države članice glede politik za naslednje leto. Priporočila za posamezne države, objavljena spomladi, prinašajo za vsako nasvete glede temeljitejših strukturnih reform, ki so običajno dokončane šele po več kot letu dni.

Nadzor proračunov članic evrskega območja se okrepi proti koncu leta, ko države članice predložijo osnutke proračunskih načrtov, ki jih Komisija oceni, nato pa o njih razpravljajo finančni ministri evrskega območja. Komisija pregleda tudi naravnanost javnih financ v celotnem evrskem območju.

Komisija skozi vse leto spremlja uresničevanje prednostnih nalog in reform, zlasti v evrskem območju in v državah, ki imajo javnofinančne ali finančne težave. Za več podrobnosti glej MEMO/13/979.

Več informacij

Spletišče Evropa 2020: http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm

MEMO/13/970 Tretje poročilo o mehanizmu opozarjanja na makroekonomska neravnotežja v državah članicah EU

MEMO/13/976 Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju – pogosta vprašanja

MEMO/13/979 Kako poteka ekonomsko upravljanje EU

Kontakti:

Pia Ahrenkilde Hansen (+32 22953070)

Sarah Collins (+32 22968076)

Simon O'Connor (+3222967359)

Jonathan Todd (+32 22994107)

Chantal Hughes (+32 22964450)

Emer Traynor (+32 22921548)


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site