Navigation path

Left navigation

Additional tools

Gospodarska napoved iz jeseni 2013: postopno okrevanje, zunanja tveganja

European Commission - IP/13/1025   05/11/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 5. novembra 2013

Gospodarska napoved iz jeseni 2013: postopno okrevanje, zunanja tveganja

V zadnjih mesecih se kažejo spodbudni znaki, da evropsko gospodarstvo okreva. Po krčenju, ki je trajalo do prvega četrtletja leta 2013, je začelo evropsko gospodarstvo v drugem četrtletju ponovno rasti, realni BDP pa naj bi se v preostanku leta še naprej enakomerno povečeval.

Rast v EU naj bi v drugi polovici leta 2013 dosegla 0,5 % glede na isto obdobje leta 2012. Realna rast BDP naj bi letos znašala 0,0 % v EU in –0,4 % v euroobmočju. V obdobju napovedi naj bi se gospodarska rast postopoma okrepila, in sicer naj bi bila leta 2014 1,4 % v EU in 1,1 % v euroobmočju, leta 2015 pa naj bi dosegla 1,9 % oziroma 1,7 %.

Nadaljuje se notranje in zunanje prilagajanje v Evropi, ki je v mnogih primerih podprto s pomembnimi strukturnimi reformami in fiskalno konsolidacijo, izvedenimi v zadnjih letih. S tem so se izboljšali pogoji za to, da bo domače povpraševanje postopoma postalo glavno gonilo rasti v Evropi. Vendar pa bo glede na slabše obete za tržna gospodarstva v vzponu zanesljivo rast mogoče znova doseči le postopoma.

Podpredsednik Komisije Olli Rehn, ki je pristojen za ekonomske in monetarne zadeve ter euro, je dejal: „Vedno več znakov kaže na to, da je evropsko gospodarstvo prišlo do prelomne točke. Davčna konsolidacija in strukturne reforme, izvedene v Evropi, so ustvarile podlago za okrevanje. Vendar je še prezgodaj, da bi razglasili zmago; brezposelnost ostaja previsoka. Zato si moramo še naprej prizadevati za posodobitev evropskega gospodarstva za trajnostno rast in nova delovna mesta.“

Postopno okrevanje gospodarstva

Nakopičena makroekonomska neravnovesja se zmanjšujejo, rast pa naj bi se zmerno okrepila. Vendar pa tekoče prilagajanje bilance stanja v nekaterih državah še naprej bremeni naložbe in potrošnjo. Medtem ko so se razmere na finančnih trgih znatno izboljšale in so se obrestne mere za ranljive države zmanjšale, pa v realnem gospodarstvu teh vplivov še ni čutiti, saj so finančni trgi še vedno razdrobljeni, velike pa so tudi razlike med posameznimi državami članicami in med podjetji različnih velikosti.

Sedanje razmere tako spominjajo na prejšnja okrevanja po hudih finančnih krizah. Z manjšimi potrebami po razdolževanju naj bi se domače povpraševanje počasi okrepilo zaradi ponovne rasti zasebne potrošnje in ponovnega vzpona bruto investicij v osnovna sredstva, ki so posledica izboljšanja splošnih pogojev financiranja in zaupanja v gospodarstvo. Glede na napredek, dosežen v zadnjih letih, naj bi se proračunska konsolidacija v obdobju napovedi upočasnila. V letih 2014 in 2015 naj bi bilo domače povpraševanje glavno gonilo rasti glede na slabše obete za izvoz EU v preostale dele sveta.

Ker razvoj trga dela običajno zaostaja za razvojem BDP za pol leta ali več, naj bi se obnovitev gospodarske dejavnosti le postopoma prenesla v ustvarjanje novih delovnih mest. Brezposelnost je letos v nekaterih državah še vedno zelo velika, zaposlenost pa se še zmanjšuje. Vendar so se razmere na trgu dela v zadnjih mesecih začele stabilizirati, do leta 2015 pa se pričakuje rahlo zmanjšanje brezposelnosti, in sicer na okrog 10,7 % v EU in 11,8 % v euroobmočju, čeprav bodo razlike med državami še vedno zelo velike.

Tako v EU kot v euroobmočju naj bi bila inflacija potrošniških cen omejena, dosegla naj bi namreč okrog 1,5 %.

Saldi tekočih računov v ranljivih državah članicah so se v zadnjih letih neprekinjeno močno izboljševali. Po stalnem izboljševanju cenovne konkurenčnosti in krepitvi izvoznih sektorjev naj bi več ranljivih držav članic letos zabeležilo presežek tekočega računa.

Zaradi zgodnjih odločnih ukrepov je konsolidacija počasnejša

Javnofinančni primanjkljaji naj bi se še naprej zmanjševali. V letu 2013 naj bi se nominalni proračunski primanjkljaj zmanjšal na 3,5 % BDP v EU in 3 % v euroobmočju, delež javnega dolga v BDP pa naj bi dosegel skoraj 90 % v EU in 96 % v euroobmočju. Strukturni proračunski primanjkljaj, tj. javnofinančni primanjkljaj, prilagojen cikličnim dejavnikom ter enkratnim in drugim začasnim ukrepom, naj bi se po napovedih v letu 2013 zaradi ukrepov za konsolidacijo, ki jih izvaja več držav članic, v obeh območjih zmanjšal za več kot 0,5 % BDP. Glede na predloge proračunov za leto 2014, ki so bili na voljo pred presečnim datumom napovedi, naj bi se to izboljšanje nadaljevalo tudi v letu 2014, vendar bo počasnejše. To je mogoče delno pojasniti z dejstvom, da so nekatere države članice že dosegle svoje srednjeročne cilje glede strukturnega proračunskega ravnovesja, kar bi moralo prispevati k zniževanju javnega dolga.

Bolj uravnotežena tveganja

Ta napoved temelji na predpostavki, da bo strogo izvajanje dogovorjenih strateških ukrepov na ravni EU in na ravni držav članic podprlo potrebni postopek prilagajanja ter prispevalo k večjemu zaupanju in boljšim finančnim pogojem.

Zaradi odločnega izvajanja strateških ukrepov so predvidena tveganja za integriteto eura v zvezi s krizo državnega dolga izginila. Pojavila so se bolj pozitivna tveganja v povezavi z možnostjo, da bi reforme, izvedene v zadnjih letih, lahko imele nadaljnje pozitivne učinke prej, kot je bilo pričakovati. Kljub temu, da se je negotovost zmanjšala, je še vedno previsoka in lahko še naprej ovira gospodarsko rast. Ostaja tveganje, da bi lahko zaostanki pri izvajanju ukrepov negotovost še povečali in povzročili ponovne finančne težave, povečala pa so se tudi negativna tveganja v zunanjem okolju.

Več informacij je na voljo na:

http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/forecasts/2013_autumn_forecast_en.htm

Contacts :

Simon O'Connor (+32 2 296 73 59)

Audrey Augier (+32 2 297 16 07)

Vandna Kalia (+32 2 299 58 24)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website