Navigation path

Left navigation

Additional tools

Poročilo Evropske komisije opozarja na velike geografske razlike v izobraževanju

European Commission - IP/12/960   14/09/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 14. septembra 2012

Poročilo Evropske komisije opozarja na velike geografske razlike v izobraževanju

Kot ugotavlja Evropska komisija v novem poročilu, so vaša izobrazba in možnosti v življenju močno odvisne od tega, kje v Evropi živite. Poročilo z naslovom „Pozor, vrzel – neenakosti na področju izobraževanja med regijami EU“ izpostavlja, da tako med državami članicami kot znotraj njih obstajajo velike razlike v možnostih in rezultatih izobraževanja. Zdi se, da obstaja ločnica v doseženi izobrazbi med severom in jugom, saj je najvišji delež nizkokvalificiranih prebivalcev z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj predvsem v južnih evropskih regijah, zlasti na Portugalskem in v Španiji. Nasprotno pa so regije z najnižjim deležem nizkokvalificiranih ljudi predvsem v Združenem kraljestvu, Belgiji, na Nizozemskem in Švedskem. Kljub zavezanosti držav članic, da bodo spodbujale enakost v izobraževanju in usposabljanju, geografske neenakosti na tem področju torej še vedno obstajajo. Poročilo, ki ga Komisija objavlja prvič, poziva države EU k odločnejšim prizadevanjem za zmanjšanje teh razlik.

„Vsi evropski državljani bi morali imeti možnost visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja, ne glede na to, kje živijo. Čas je, da uresničimo dane zaveze. Odprava geografskih neenakosti v izobraževanju je nujno potrebna za uravnotežen regionalni razvoj in socialno kohezijo. Pri tem so lahko in tudi morajo biti v pomoč evropski strukturni skladi,“ je povedala Androulla Vassiliou, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade.

Poročilo kaže, da so regije z najvišjim deležem oseb s terciarno izobrazbo (diplomo ali magisterijem ali enakovredno stopnjo izobrazbe) večinoma v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, v severni Španiji in na Cipru. Regije z najnižjim deležem diplomantov z doseženo terciarno izobrazbo so v Italiji, na Portugalskem, v Romuniji in na Češkem. Poročilo opozarja tudi na precejšnje regionalne razlike pri udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju.

Naslednji koraki

Komisija bo novembra sprejela strategijo o „ponovnem razmisleku o spretnostih“, v kateri bo poudarila potrebo po odpravi geografskih razlik v izobraževanju. Leta 2013 bo z dodatnim gradivom in nasveti za oblikovanje politik državam članicam predstavila, kako do večje enakosti v izobraževanju in usposabljanju. Istega leta bo objavila tudi drugo poročilo o geografskih neenakostih v izobraževanju v EU.

Regionalne razlike znotraj držav članic

  • Študenti v terciarnem izobraževanju kot delež prebivalstva v starosti 20–24 let: največje regionalne razlike so v Belgiji (najboljši rezultat: prestolnica Bruselj s 120,7 %*, najslabši rezultat: provinca Luxembourg s 23,4 %), sledita ji Češka (najboljši rezultat: Praga s 100 %, najslabši rezultat: Střední Čechy s 5,6 %) in Avstrija (najboljši rezultat: Dunaj s 100 %, najslabši rezultat: Voralberg s 7,3 %). * Razmerje je lahko višje od 100 % v regijah z več visokošolskimi ustanovami (običajno prestolnice), ki privabljajo mnogo študentov in tudi veliko število študentov, starejših od 20–24 let.

  • Geografska dostopnost terciarnega izobraževanja – odstotek ljudi, ki živijo več kot 60 minut od najbližje univerze: v Španiji je vrzel med regijami z najboljšimi in najslabšimi rezultati največja (najboljši rezultat: Madrid in País Vasco z 0 %, najslabši rezultat: Ceuta z 99,7 %). Takoj za njo so Grčija (najboljši rezultat: Attiki z 1,2 %, najslabši rezultat: Ditiki Makedonia s 100 %), Finska (najboljši rezultat: Etelä-Suomi z 1,2 %, najslabši rezultat: Åland z 88,5 %) in Bolgarija (najboljši rezultat: Yugozapaden s 14,4 %, najslabši rezultat: Severozapaden s 97,4 %).

  • Delež diplomantov s terciarno izobrazbo med prebivalci v starosti 15 let ali več: v osmih državah članicah se najvišje in najnižje uvrščene regije razlikujejo za več kot 15 odstotnih točk. V Združenem kraljestvu je vrzel največja (23,4 odstotne točke, najboljši rezultat: Inner London z 41,8 %, najslabši rezultat: Tees Valley in Durham z 18,4 %), sledijo mu Francija (21,3 odstotne točke, najboljši rezultat: Île de France s 33 %, najslabši rezultat: Korzika z 11,7 %), Češka (18,8 odstotne točke, najboljši rezultat: Praga s 25,8 %, najslabši rezultat: Severozápad s 7 %), Španija (17,6 odstotne točke, najboljši rezultat: País Vasco s 34,3 %, najslabši rezultat: Extremadura s 16,7 %), Slovaška (17,1 odstotne točke, najboljši rezultat: Bratislavský kraj s 27,2 %, najslabši rezultat: Východné Slovensko z 10,1 %) in Romunija (15,4 odstotne točke, najboljši rezultat: Bucureşti–Ilfov z 22,5 %, najslabši rezultat: Sud-Muntenia s 7,1 %).

  • Delež prebivalstva z nizko izobrazbo: največje regionalne razlike so v Franciji (najboljši rezultat: Alzacija z 32,9 %, najslabši rezultat: Korzika s 60,1 %), za njo pa v Grčiji (najboljši rezultat: Attiki s 37 %, najslabši rezultat: Ionia Nisia s 64,1 %), Španiji (najboljši rezultat: Madrid s 44,2 %, najslabši rezultat: Extremadura s 67,4 %), Romuniji (najboljši rezultat: Bucuresti-Ilfov z 21,9 %, najslabši rezultat: Nord-Est z 42,8 %) in v Nemčiji (najboljši rezultat: Chemnitz z 11,9 %, najslabši rezultat: Bremen s 30,6 %).

  • Delež odraslih v vseživljenjskem učenju: v Združenem kraljestvu so regionalne razlike zdaleč največje (najboljši rezultat: Inner London s 16,1 % prebivalstva v starosti 25-64 let v vseživljenjskem učenju, najslabši rezultat: Severna Irska s 5,7 %).

Ozadje

Poročilo „Pozor, vrzel – neenakosti na področju izobraževanja med regijami EU“ je za Evropsko komisijo pripravila mreža strokovnjakov s področja družbenih ved izobraževanja in usposabljanja (NESSE). Skupino avtorjev vodi dr. Dimitris Ballas z univerze Sheffield v Združenem kraljestvu.

Poročilo temelji na podatkih Eurostata in vsebuje več kot 100 zemljevidov za prikaz regionalnih razlik. V poročilu je opredeljenih deset najvišje in najnižje uvrščenih regij EU za vsakega od preučenih kazalnikov. Druge ključne ugotovitve poročila:

  • regionalne razlike v učenju zavirajo uravnotežen regionalni razvoj in gospodarsko rast;

  • regionalne razlike v izobraževanju povečujejo neenakosti med regijami EU, kar spodbuja beg možganov v razvitejše regije;

  • neenakosti na področju izobraževanja se po naravi, obsegu in posledicah med regijami EU zelo razlikujejo, zato je treba politike prilagoditi razmeram v posamezni državi članici;

  • regionalne razlike v izobraževanju in njihove posledice se lahko zmanjšajo z učinkovito rabo evropskih strukturnih skladov;

  • na podregionalni ravni je treba bolj sistematično zbirati podatke, s čimer se bo izboljšala baza znanja, oblikovalci politik pa bodo bolje obveščeni o tem vprašanju.

Več informacij

Celotno poročilo in povzetek

Evropska komisija: Izobraževanje in usposabljanje

Spletišče Androulle Vassiliou

Komisarka Androulla Vassiliou na Twitterju @VassiliouEU.

Kontakti:

Dennis Abbott (+32 22959258); Twitter: @DennisAbbott

Dina Avraam (+32 22959667)

PRILOGA

Slika 1: Delež ljudi z nizko izobrazbo (z največ predprimarno, primarno ali nižjo sekundarno izobrazbo) med prebivalstvom v starosti nad 15 let

Regije z najvišjim deležem ljudi z največ predprimarno, primarno in nižjo sekundarno izobrazbo (ravni ISCED 1997 0–2) kot odstotek prebivalstva v starosti nad 15 let

Alentejo (PT)

78,4

Centro (PT)

78,2

Norte (PT)

77,7

Malta (MT)

74,2

Algarve (PT)

71,7

Extremadura (ES)

67,4

Ciudad Autónoma de Melilla (ES)

65,0

Castilla-La Mancha (ES)

64,8

Lisboa (PT)

64,5

Ionia Nissia (EL)

64,1

Regije z najnižjim deležem ljudi z največ predprimarno, primarno in nižjo sekundarno izobrazbo (ravni ISCED 1997 0–2) kot odstotek prebivalstva v starosti nad 15 let

Mecklenburg-Vorpommern (DE)

16,3

Brandenburg – Nordost (DE)

16,2

Sachsen-Anhalt (DE)

16,0

Bratislavský kraj (SK)

14,1

Brandenburg – Südwest (DE)

14,0

Leipzig (DE)

13,4

Thüringen (DE)

13,1

Dresden (DE)

13,0

Chemnitz (DE)

11,9

Praha (CZ)

10,7

Regija Alentejo na Portugalskem ima najvišji delež nizkokvalificiranih ljudi, regija Praga na Češkem pa najnižji delež nizkokvalificiranih ljudi.

Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (I S C E D 1997) zajema naslednje ravni: raven 0 – predprimarno izobraževanje, raven 1 – primarno izobraževanje ali prvo obdobje osnovnega izobraževanja, raven 2 – nižje sekundarno ali drugo obdobje osnovnega izobraževanja, raven 3 – višje sekundarno izobraževanje, raven 4 – posekundarno predterciarno izobraževanje, raven 5 – prvo obdobje terciarnega izobraževanja, raven 6 – drugo obdobje terciarnega izobraževanja.

Slika 2: Vseživljenjsko učenje – odrasli v starosti 25–64 let, ki se izobražujejo ali usposabljajo (kot delež celotnega prebivalstva)

Regije z najvišjim deležem odraslih v starosti 25–64 let, ki se izobražujejo ali usposabljajo (kot odstotek celotnega prebivalstva)

Hovedstaden

19,2

Inner London

16,1

Midtjylland

15,8

Highlands and Islands

15,2

Syddanmark

15,0

Sjælland

14,9

Nordjylland

14,2

Etelä-Suomi

13,8

Åland

13,6

Västsverige

12,8

Regije z najnižjim deležem odraslih v starosti 25–64 let, ki se izobražujejo ali usposabljajo (kot odstotek celotnega prebivalstva)

Severozapaden

0,27

Notio Egeo

0,39

Sterea Ellada

0,45

Yugoiztochen

0,45

Severoiztochen

0,47

Yuzhen tsentralen

0,50

Severen tsentralen

0,52

Ionia Nisia

0,52

Vorio Egeo

0,60

Sud – Muntenia

0,70

Regija Hovedstaden na Danskem ima najvišji delež odraslih v vseživljenjskem učenju, regija Severozapaden v Bolgariji pa najnižji.

Slika 3: Osebe s terciarno izobrazbo (ravni ISCED 1997 5 in 6) kot delež prebivalstva v starosti nad 15 let

Regije z najvišjim deležem oseb s terciarno izobrazbo (ravni ISCED 1997 5 in 6) kot odstotek prebivalstva v starosti nad 15 let

Inner London (UK)

41,8

Prov. Brabant Wallon (BE)

38,1

Stockholm (SE)

34,5

País Vasco (ES)

34,3

Prov. Vlaams-Brabant (BE)

34,1

Utrecht (NL)

34,1

Région de Bruxelles-Capitale / Brussels Hoofdstedelijk Gewest (BE)

33,9

Île de France (FR)

33,0

Noord-Holland (NL)

32,8

Hovedstaden (DK)

32,3

Regije z najnižjim deležem oseb s terciarno izobrazbo (ravni ISCED 1997 5 in 6) kot odstotek prebivalstva v starosti nad 15 let

Basilicata (IT)

8,6

Centro (PT)

8,5

Provincia Autonoma Bolzano/Bozen (IT)

8,5

Puglia (IT)

8,4

Alentejo (PT)

8,4

Valle d'Aosta (IT)

8,3

Nord-Est (RO)

8,2

Sud-Est (RO)

7,5

Sud – Muntenia (RO)

7,1

Severozápad (CZ)

7,0

Regija z najvišjim deležem je Inner London v Združenem kraljestvu, najnižji delež diplomantov s terciarno izobrazbo pa je v regiji Severozápad na Češkem.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website