Navigation path

Left navigation

Additional tools

Okolje: združevanje informacij v boju proti nevarnim tujerodnim vrstam v Evropi

European Commission - IP/12/952   14/09/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 14. septembra 2012

Okolje: združevanje informacij v boju proti nevarnim tujerodnim vrstam v Evropi

Koliko rastlin, ki izvirajo od drugod, lahko najdemo v Alpah? Katere živali so bile načrtno ali naključno vnesene v Donavo? Kako nevarne bodo postale lokalnim divjim vrstam? Skupno raziskovalno središče (JRC), notranja znanstvena služba Evropske komisije, je danes zagnala kolesje Evropskega omrežja informacij o tujerodnih vrstah EASIN, ki pomeni prvi korak do razkritja odgovorov na ta in druga vprašanja v zvezi s 16 000 tujerodnimi vrstami, kolikor jih je trenutno zaznanih po vsej Evropi. To omrežje informacij, ki je sicer prvo tovrstno omrežje v Evropi, je pomembno orodje pri spopadanju s tveganjem, povezanim s tujerodnimi vrstami, ki postajajo invazivne. Invazivne vrste predstavljajo veliko tveganje za biotsko raznovrstnost in naravne vire, njihov ekonomski učinek pa se ocenjuje na približno 12 milijard evrov letno.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je povedal: „Invazivne tujerodne vrste povzročajo vse večje težave za naše naravne vire, zdravje ljudi in gospodarstvo. Ta nevarnost izvira iz neavtohtonih vrst, ki se naglo širijo v medsebojno vse bolj povezanem okolju. Omrežje EASIN bo pripomoglo k boljši informiranosti Evropejcev v zvezi s tem, kje se neavtohtone vrste nahajajo in kako razširjene so, to pa nam bo omogočilo boljše oblikovanje politik na tem zahtevnem področju.“

Tujerodne vrste, tj. organizmi, ki izvirajo od drugod in so se ustalili v novem okolju, so vse bolj razširjene po vsem svetu. Večinoma ne predstavljajo večjih tveganj za svoje novo okolje. Kljub temu pa se nekatere izmed njih tako uspešno prilagodijo novemu okolju, da postanejo invazivne, torej niso več le biološka zanimivost, temveč postanejo resnična nevarnost za lokalne ekosisteme, pridelke in živino ter tako ogrožajo našo okoljsko in družbeno blaginjo. Invazivne tujerodne vrste so za spremembami habitatov drugi najpogostejši povzročitelj izgube biotske raznovrstnosti.

EASIN omogoča geografsko opredelitev in uvrščanje tujerodnih vrst prek indeksiranja sporočenih podatkov, ki prihajajo iz 40 spletnih podatkovnih baz. Uporabniki si lahko s pomočjo redno posodobljenih funkcij na spletni strani ogledajo opise in geografsko razporeditev tujerodnih vrst v Evropi, ki jih lahko izberejo glede na merila, kot so na primer okolje, v katerem se nahajajo (kopensko, morsko ali sladkovodno), njihova biološka uvrstitev in način njihovega vnosa.

Osrednji del EASIN je katalog, ki trenutno vsebuje več kot 16 000 vrst. Ta inventar vseh zaznanih tujerodnih vrst v Evropi je nastal s pomočjo zbiranja, preverjanja in standardiziranja informacij, ki so na voljo na spletu in v znanstveni literaturi. Uporabniki omrežja EASIN lahko odkrivajo tujerodne vrste po opisih in geografski uvrščenosti s pomočjo informacij, ki izvirajo iz naslednjih spletnih podatkovnih baz: Global Biodiversity Information Facility (GBIF), Global Invasive Species Information Network (GISIN) in Regional Euro-Asian Biological Invasions Centre (REABIC). V naslednjih letih bo zaledje informacij še nadalje obogateno. Spletna orodja in storitve omrežja EASIN so v skladu z mednarodno priznanimi standardi in protokoli. So brezplačni, lastništvo nad podatki pa ostane pri viru, ki je ustrezno naveden in povezan z omrežjem EASIN.

Naslednji koraki

Boj proti invazivnim tujerodnim vrstam je eden izmed šestih glavnih ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, Komisija pa pripravlja posebne predloge za okrepitev zakonodaje na tem področju.

Ozadje

Tujerodne vrste so prisotne v skoraj vsaki vrsti ekosistema na Zemlji. V nekaterih primerih so postale invazivne in tako začele vplivati na avtohtone organizme. Pripadajo vsem večjim taksonomskim skupinam, vključno z virusi, glivami, algami, mahovi, praproti, višjimi rastlinami, nevretenčarji, ribami, dvoživkami, plazilci, pticami in sesalci. Invazivne tujerodne vrste lahko posegajo v strukturo in vrstno sestavo ekosistemov z zatiranjem ali izločanjem avtohtonih vrst bodisi neposredno s plenjenjem ali tekmovanjem z njimi za vire bodisi posredno s spreminjanjem habitatov ali načina, kako hranilne snovi krožijo skozi celotni sistem. Za človeško zdravje so lahko škodljive zaradi širjenja bolezni in alergenov, gospodarstvo lahko prizadenejo s povzročitvijo škode v kmetijstvu in infrastrukturi, okolju pa lahko škodujejo s povzročitvijo nepovratne izgube avtohtonih vrst, ki bi pomenila škodo za ekosisteme in biotsko raznovrstnost, ki jih vzdržuje.

Sodeč po ocenah se je 10–15 % tujerodnih vrst, najdenih v evropskem okolju, razširilo in zdaj povzroča okoljsko, gospodarsko in družbeno škodo. Vrste, kot so na primer orjaški dežen, signalni rak, zebraste školjke in pižmovke, zdaj škodujejo človeškemu zdravju, povzročajo znatno škodo gozdarstvu, pridelkom in ribištvu, na vodnih poteh pa zaradi njih prihaja do zamašitev. Japonski dresnik na primer drugim rastlinam preprečuje rast, izriva avtohtone rastline in resno škoduje infrastrukturi ter tako povzroča veliko ekonomsko škodo. Študije so pokazale, da samo ta vrsta v Angliji, na Škotskem in v Walesu vsako leto povzroči 205 milijonov evrov škode.

Več informacij:

Glej http://easin.jrc.ec.europa.eu/

Glej tudi:

http://ec.europa.eu/environment/nature/invasivealien/index_en.htm

Kontakti:

V JRC: jrc-press@ec.europa.eu (+39 332789743)

Joe Hennon (+32 22953593)

Monica Westeren (+32 22991830)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website