Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Skupina na visoki ravni poziva države članice k ukrepanju na področju opismenjevanja

Commission Européenne - IP/12/940   06/09/2012

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj/Nikozija, 6. septembra 2012

Skupina na visoki ravni poziva države članice k ukrepanju na področju opismenjevanja

Evropska unija mora prenoviti svoj pristop v boju proti nepismenosti, je ugotovila strokovna skupina na visoki ravni, ki jo je evropska komisarka Androulla Vassiliou ustanovila za reševanje tega vprašanja. Petina petnajstletnikov in skoraj 75 milijonov odraslih ne obvladajo osnov branja in pisanja, zaradi česar težko najdejo službo, grozita pa jim tudi revščina in socialna izključenost. Predsednica strokovne skupine, nizozemska princesa Laurentien, ki je dolgoletna borka na tem področju, je poročilo opisala kot „opozorilo o krizi, ki zadeva vse evropske države“. Poročilo na 80 straneh vsebuje sveženj priporočil, od nasvetov staršem za ustvarjanje kulture branja za zabavo skupaj z otroki, umeščanja knjižnic v neobičajna okolja, kot so nakupovalna središča, do tega, da bi bilo treba k učiteljskemu poklicu pritegniti več moških, da bi bili vzorniki fantom, ki berejo veliko manj kot dekleta. Poročilo vsebuje tudi priporočila glede na starost ter poziva k brezplačni in kakovostni predšolski vzgoji in izobraževanju za vse, večjemu številu osnovnošolskih učiteljev, specializiranih za branje, spremembi odnosa do disleksije s pojasnilom, da se ob ustrezni pomoči skoraj vsak otrok lahko nauči brati, pa tudi k bolj raznolikim možnostim učenja za odrasle, zlasti na delovnem mestu.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou je povedala: „Živimo protislovje: medtem ko sta branje in pisanje v današnjem digitaliziranem svetu pomembnejša kot kdaj koli prej, v pismenosti še vedno zaostajamo. To zaskrbljujoče stanje moramo nujno spremeniti. Naložbe v izboljšanje pismenosti državljanov vseh starosti so gospodarsko upravičene, saj posameznikom in družbi prinašajo otipljive koristi, ki jih dolgoročno lahko opredelimo v milijardah evrov.“

Princesa Laurentien je dodala: „Pri branju in pisanju gre za veliko več kot le tehniko ali spretnost. Pismenost ljudem daje samozavest ter jim omogoča, da delujejo in uspejo v družbi kot posamezniki, dejavni državljani, uslužbenci ali starši. Potrebujemo jasne in usklajene nacionalne strategije ter boljšo ozaveščenost v Evropi, ne samo v politiki in izobraževalnih krogih, ampak tudi v bolnišnicah, na delovnih mestih in zlasti v družinah. Čas je, da si Evropa zastavi ambicioznejše cilje in zagotovi pismenost za vse.“

Poročilo, predstavljeno na konferenci v Nikoziji, ki jo je gostilo ciprsko predsedstvo Svetu EU, predstavlja primere uspešnih projektov opismenjevanja v evropskih državah in primere posameznikov, ki so se spoprijeli z nepismenostjo in tako korenito spremenili svoje življenje. Obravnava tudi splošne mite o nepismenosti (glej Prilogo 1).

Ministri za izobraževanje držav članic EU so določili skupni cilj za zmanjšanje deleža petnajstletnikov s slabimi bralnimi spretnostmi s sedanjih 20 % na 15 % do leta 2020. Poročilo strokovne skupine na visoki ravni opozarja na veliko razliko med spoloma; težave z branjem ima 13,3 % deklet in 26,6 % fantov. Razlika med spoloma je najmanjša na Nizozemskem, Danskem in v Belgiji, največja pa na Malti, v Bolgariji in Litvi (podatki iz leta 2009). Priloga 2 prikazuje skupni delež učencev, ki imajo težave z branjem, po državah članicah, Priloga 3 pa vsebuje pregled razlik med spoloma.

Ozadje: zakaj je pismenost tako pomembna

Poročilo poudarja, da je dobra pismenost bistvena za izboljšanje življenja ljudi ter za spodbujanje znanja, inovacij in rasti. Spremembe v naravi dela, gospodarstvu in družbi na splošno pomenijo, da je pismenost v današnjem svetu bolj pomembna kot kdaj koli prej ter da bi si morala Evropa zato prizadevati za 100-odstotno funkcionalno pismenost vseh državljanov.

Glede na poročilo je pismenost tako zelo pomembna, ker:

  • trg dela zahteva vedno boljšo pismenost (po ocenah bo leta 2020 35 % delovnih mest zahtevalo visoke kvalifikacije; danes je ta delež 29 %);

  • sta v digitalnem svetu družbena in državljanska udeležba bolj odvisni od pismenosti;

  • se prebivalstvo stara in je njegovo pismenost, vključno z digitalno pismenostjo, treba posodabljati;

  • revščina in slaba pismenost hodita z roko v roki ter se medsebojno krepita;

  • je zaradi rastoče mobilnosti in migracij vse bolj večjezična ter združuje različna kulturna in jezikovna okolja.

Poročilo vsebuje priporočila za vsako starostno skupino.

Za malčke je bistveno, da države članice izvajajo programe družinskega opismenjevanja za izboljšanje bralnih in pisnih spretnosti staršev in otrok. Taki programi so stroškovno zelo učinkoviti. Naložbe držav v kakovostno vzgojo in izobraževanje v zgodnjem otroštvu so med najboljšimi naložbami v prihodnji človeški kapital Evrope. Otroci, ki obiskujejo vrtec, so bolj pismeni in se v šoli bolje odrežejo. Če Evropa do leta 2020 doseže svoj cilj za temeljne kompetence bralne, matematične in naravoslovne pismenosti (85 % petnajstletnikov), bi to po ocenah študij prineslo koristi za bruto družbeni proizvod v višini 21 bilijonov evrov v času življenja otrok, rojenih leta 2010.

Osnovne šole morajo zaposliti več učiteljev, specializiranih za branje, učencem s težavami pri branju pa bi morali takoj, ko je to potrebno, zagotoviti individualno pomoč. Šolske knjižnice bi morale ponujati privlačna in zahtevna bralna gradiva za vse starostne skupine, pri pouku in doma pa bi se morala spodbujati uporaba orodij IKT in digitalno branje.

Najstnikom naj bodo na voljo najrazličnejša bralna gradiva, od stripov do obveznih čtiv in e-knjig, da se tako k branju spodbudijo vsi učenci, zlasti fantje. Spodbuditi bi bilo treba sodelovanje med šolami in podjetji, da bi bilo opismenjevanje bolj prilagojeno resničnim življenjskim potrebam. Odpraviti je treba tabu, ki obkroža problem nepismenosti odraslih. Pri širšem obveščanju o nepismenosti odraslih in njeni odpravi imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, mediji, delodajalci, družbene organizacije in znane osebnosti.

Učenje jezikov: poročilo ugotavlja, da ima pismenost zaradi povečane mobilnosti v Evropi vse pomembnejšo večjezično in migracijsko razsežnost. Leta 2009 je bilo 10 % petnajstletnikov v EU rojenih v drugi državi ali staršem, rojenim v tujini, leta 2000 pa je bil ta delež 7 %. V nekaterih državah, npr. v Italiji ali Španiji, se je odstotek otrok migrantov med letoma 2000 in 2010 povečal za petkrat. Učenje jezikov je zato vse pomembnejše ne le kot orodje komunikacije, temveč tudi kot sredstvo za medsebojno razumevanje. Slaba pismenost sicer v prvi vrsti ni problem, povezan z migracijo (velika večina slabo pismenih otrok in odraslih je bila rojenih v državi, v kateri živijo), vendar poročilo kljub temu navaja, da je potrebne več prilagojene podpore, ki bo temeljila na razumevanju posameznikovih potreb pri učenju jezika, branja in pisanja.

Naslednji korak

Komisarka Vassiliou bo na neuradnem srečanju na Cipru 4. in 5. oktobra o ugotovitvah poročila razpravljala z ministri za izobraževanje. Na podlagi razprave bodo pripravljeni sklepi Sveta o pismenosti, v katerih bodo države članice EU opredelile dogovorjene prednostne naloge zase in za Komisijo, da se bodo lahko učinkoviteje spoprijele z nepismenostjo.

Dodatne informacije

MEMO/12/646

Celotno besedilo poročila

Novo spletno mesto Komisije o pismenosti v Evropi

Pogovor o poročilu s komisarko Vassiliou in nizozemsko princeso Laurentien (video)

Evropska komisija: Izobraževanje in usposabljanje

Spletno mesto komisarke Androulle Vassiliou

Komisarka Androulla Vassiliou na Twitterju @VassiliouEU

Kontakta:

Dennis Abbott (+32 22959258); Twitter: @DennisAbbott

Dina Avraam (+32 22959667)

Priloga 1 – Miti o nepismenosti

Poročilo obravnava nekatere splošno razširjene mite o značaju, obsegu in resnosti problema nepismenosti:

Miti

Dejstva

„Nepismenost je pojav, značilen za države v razvoju. V Evropi je zagotovo ni.“

Petina evropskih petnajstletnikov in skoraj petina odraslih nista dovolj pismeni za uspešno delovanje v sodobni družbi.

„Nepismenost je problem, ki je značilen za migrante, ne pa za tiste, ki so bili rojeni in so odrasli v evropskih državah.“

Velika večina slabo pismenih otrok in odraslih je bila rojenih in so odrasli v državi, v kateri živijo, pri čemer je jezik poučevanja v tej državi njihov materni jezik.

„Nekateri ljudje se enostavno ne morejo naučiti brati in pisati.“

Ob ustrezni pomoči lahko potrebne spretnosti razvije skoraj vsak, ki ima težave z branjem in pisanjem. Samo ljudje z najresnejšimi kognitivnimi težavami ne morejo razviti funkcionalne pismenosti.

„Za to, da se otroci naučijo brati in pisati, je odgovorna šola.“

Šole imajo pri tem pomembno vlogo, vendar nimajo izključne odgovornosti. Na razvoj pismenosti vplivajo najrazličnejši dejavniki, od staršev in sovrstnikov do zdravstvenega varstva. Po zaključku formalnega izobraževanja pa imajo ključno vlogo delodajalci.

„Disleksija je neozdravljiva bolezen, torej ni mogoče storiti ničesar.“

Danes se od otrok čedalje pogosteje pričakuje, da bodo pri učenju branja in pisanja po enaki metodi napredovali s standardno hitrostjo. Otroci, ki imajo težave z branjem, so pogosto opredeljeni kot disleksični. Opredeliti bi jih bilo treba kot „otroke, ki imajo težave z branjem“, in se osredotočiti na reševanje tega problema. Načeloma se vsak otrok lahko nauči brati in pisati.

„Po zaključku osnovnega šolanja ni več mogoče storiti ničesar v zvezi s slabo pismenostjo otrok. Spretnosti oseb, ki imajo težave z branjem, se ne splača izboljšati, saj je to preveč zamudno, težavno in drago.“

Milijoni otrok znajo brati, ko vstopijo v srednjo šolo, vendar ne dovolj dobro, da bi bili uspešni pri pouku. Ob ustrezni pomoči lahko ti mladi razvijejo dobro ali celo odlično pismenost. Programi, usmerjeni v izboljšanje spretnosti oseb, ki imajo težave z branjem, so zelo uspešni in stroškovno izredno učinkoviti. Ta naložba se v življenju posameznika poplača več kot desetkrat, če ne kar stokrat.

„Starši razen v zgodnjem otroštvu nimajo vpliva na razvoj pismenosti otrok.“

Odnos staršev do branja in pisanja zelo pomembno vpliva na razvoj pismenosti otrok vse do zaključka srednje šole. Ukrepi za izboljšanje podpore staršev pomembno vplivajo na pismenost otrok.

Priloga 2 – Delež učencev s težavami pri branju (študija PISA)

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev 2000–2009

2000

2003

2006

2009

Sprememba
v obdobju 2006–2009

(v odstotnih točkah)

Belgija

19,0

17,9

19,4

17,7

–1,7

Bolgarija

40,3

 :

51,1

41,0

–10,1

Češka

17,5

19,4

24,8

23,1

–1,7

Danska

17,9

16,5

16,0

15,2

–0,8

Nemčija

22,6

22,3

20,0

18,5

–1,5

Estonija

 :

13,6

13,3

–0,3

Irska

11,0

11,0

12,1

17,2

+5,1

Grčija

24,4

25,2

27,7

21,3

–6,4

Španija

16,3

21,1

25,7

19,6

–6,1

Francija

15,2

17,5

21,7

19,8

–1,9

Italija

18,9

23,9

26,4

21,0

–5,4 

Latvija

30,1

18,0

21,2

17,6

–3,6

Litva

 :

25,7

24,3

–1,4

Luksemburg

(35,1)

22,7

22,9

26,0

+3,1

Madžarska

22,7

20,5

20,6

17,6

–3,0

Nizozemska

(9,5)

11,5

15,1

14,3

–0,8

Avstrija

19,3

20,7

21,5

27,5

 +6,0

Poljska

23,2

16,8

16,2

15,0

–1,2

Portugalska

26,3

22,0

24,9

17,6

–7,3

Romunija

41,3

:

53,5

40,4

–13,1

Slovenija

:

:

16,5

21,2

+4,7

Slovaška

:

24,9

27,8

22,3

–5,5

Finska

7,0

5,7

4,8

8,1

+3,3

Švedska

12,6

13,3

15,3

17,4

+2,1

Združeno kraljestvo

(12,8)

 :

19,0

18,4

–0,6

EU (18 držav)

21,3

 

24,1

20,0

 –4,1

EU (25 držav)

 

 

23,1

19,6

 –3,5

Združeno kraljestvo, Nizozemska, Luksemburg: rezultati iz leta 2000 niso primerljivi s poznejšimi rezultati.

Priloga 3 – razlika med spoloma pri branju


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site