Navigation path

Left navigation

Additional tools

Znanje, odgovornost, ukrepanje: EU začrtala politiko o Arktiki

European Commission - IP/12/739   03/07/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj, 3 julij 2012

Znanje, odgovornost, ukrepanje: EU začrtala politiko o Arktiki

Evropska komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta danes začrtali prihodnjo pot konstruktivnega ukrepanja EU na Arktiki. Arktika je predel Zemlje, ki je bistvenega pomena za njeno okolje. Na tem območju se podnebje dramatično spreminja. Razlike so vidne iz leta v leto in pomembno vplivajo na njegov ekosistem in tradicionalni način življenja njegovih prebivalcev. Hkrati se zaradi hitrega umikanja morskega ledu in tehnološkega razvoja v tej regiji kažejo nove gospodarske priložnosti na področjih, kot so ladijski promet, rudarstvo, pridobivanje energije in ribištvo. Te dejavnosti so sicer koristne za svetovno gospodarstvo, vendar zahtevajo previdnost trajnosten pristop: neupoštevanje najvišjih okoljskih standardov bi po vsej verjetnosti dodatno škodilo občutljivemu arktičnemu območju.

Danes sprejeta strategija, ki jo lahko povzamemo v treh besedah: „znanje, odgovornost, ukrepanje,“ zajema vrsto konkretnih ukrepov za raziskave in trajnostni razvoj v regiji ter za spodbujanje okolju prijaznih tehnologij, ki bi se lahko uporabljale za trajnostno naravnan ladijski promet in rudarstvo. Strategija poudarja tudi delovanje EU na arktičnem območju od leta 2008. Zadnjih deset let je EU na primer vsako leto prispevala po 20 milijonov EUR za raziskave Arktike, od leta 2007 pa je v trajnostni razvoj regije vložila že več kot 1,14 milijarde EUR.

Visoka predstavnica EU in podpredsednica Komisije Catherine Ashton je povedala: „Z ukrepi, ki jih predstavljamo danes, želimo svetu pokazati, da EU svoje zaveze glede arktične regije jemlje zelo resno. Zaradi sprememb na Arktiki so naša prizadevanja na področju boja proti podnebnim spremembam še toliko bolj nujnega značaja, same spremembe pa so za Evropsko unijo s strateškega, gospodarskega in okoljskega vidika čedalje pomembnejše. EU želi pozitivno prispevati k sodelovanju med arktičnimi državami ob upoštevanju potreb avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki prebivajo v arktičnih predelih.“

Komisarka za pomorske zadeve in ribištvo Maria Damanaki je povedala: „Arktika doživlja hitre in pomembne spremembe, ki omogočajo novo gospodarsko dejavnost na občutljivem predelu sveta. Okoljski izzivi in priložnosti terjajo pozornost vsega sveta in EU lahko nudi pomembno pomoč, med drugim pri raziskavah, financiranju, boju proti globalnemu segrevanju in razvoju okolju prijaznejših tehnologij. Prav temu je namenjena celostna pomorska politika EU. Sodelovanju pri iskanju skupnih rešitev za trajnostno upravljanje morij.“

Letos spomladi sta arktično regijo obiskali tako visoka predstavnica Ashton kot komisarka Damanaki. Catherine Ashton je odpotovala na Finsko, Švedsko in Norveško, Maria Damanaki pa na Grenlandijo.

Sporočilo zajema vrsto ukrepov v podporo učinkovitemu upravljanju Arktike, med katerimi so:

  • podpora raziskavam Arktike v okviru predlaganega programa Komisije Obzorje 2020 za naložbe v raziskave in inovacije v vrednosti 80 milijard EUR (glej IP/11/1475),

  • prispevek k iskanju in reševanju na Arktiki z izstrelitvijo satelitov naslednje generacije za opazovanje Zemlje (glej IP/11/1477),

  • okrepitev ukrepov za boj proti podnebnim spremembam,

  • uporaba možnosti financiranja EU za zagotovitev čim bolj trajnostnega razvoja na Arktiki v korist lokalnih in avtohtonih skupnosti,

  • spodbujanje in razvoj okolju prijaznih tehnologij, ki bi jih lahko uporabili v rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnostih na Arktiki,

  • krepitev dvostranskega dialoga o arktičnih vprašanjih s Kanado, Islandijo, Norveško, Rusko federacijo in Združenimi državami, med drugim z vlogo za status opazovalke v Arktičnem svetu,

  • pospešitev prizadevanj za reden dialog s predstavniki organizacij avtohtonih ljudstev o politikah in programih EU,

Sporočilo zajema skupaj 28 ukrepov.

Najpomembnejši poudarki Sporočila:

  • Podnebne spremembe: EU uspešno izpolnjuje svojo zavezo iz Kjotskega protokola, tako da je svojo zavezo o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 20 % vključila v svojo zakonodajo, dolgoročno pa ostaja zavezana cilju zmanjšanja svojih emisij toplogrednih plinov do leta 2050 za 80–95 %.

  • Trajnostni razvoj: v finančnem obdobju 2007–2013 EU namenja več kot 1,14 milijarde EUR razvoju gospodarskega, družbenega in okoljskega potenciala arktičnih regij v EU in na sosednjih območjih.

  • Raziskave: EU je v zadnjih desetih letih znatno prispevala k arktičnim raziskavam in je za mednarodne raziskovalne dejavnosti na Arktiki skupaj namenila okrog 200 milijonov EUR sredstev EU.

Evropski parlament in države članice EU vabimo, da izrazijo svoje mnenje o predlaganih ukrepih. Sporočilo poleg tega začenja dialog in postopek posvetovanja z arktičnimi državami, avtohtonimi ljudstvi in drugimi zainteresiranimi stranmi, da se politika EU do Arktike še izpopolni.

Ozadje

V obdobju 2005–2010 je bilo na Arktiki in v bližini najtopleje, odkar se beležijo temperature, in po napovedih bodo v tej regiji v naslednjih 30 do 40 letih doživeli poletja brez ledu. Hitre spremembe bi lahko omogočile dostop do obsežnih naravnih virov, na primer nafte in plina, in odprle ladijske poti, ki bi lahko skrajšale čas in ceno potovanja na pomembnih trgovskih poteh med Evropo in Azijo. Arktični svet je najpomembnejši mednarodni forum, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem in varovanjem okolja na Arktiki. Člani tega sveta so arktične države (Danska – ki zastopa Grenlandijo in Farske otoke – Finska, Islandija, Kanada, Norveška, Ruska federacija, Švedska in ZDA). Organizacije avtohtonih ljudstev imajo v Arktičnem svetu vlogo stalnih udeleženk. Decembra 2008 je Evropska komisija v imenu EU zaprosila za status opazovalke. Svojo vlogo je konec leta 2011 še potrdila, o njej pa naj bi odločili na ministrskem srečanju Arktičnega sveta v Kiruni maja 2013.

Več informacij:

MEMO 12/517: Politika EU o Arktiki: Vprašanja in odgovori.

http://eeas.europa.eu/arctic_region/index_en.htm.

http://ec.europa.eu/maritimeaffairs/policy/sea_basins/arctic_ocean/index_en.htm.

Kontaktni osebi:

Michael Mann (+32 2 299 97 80)

Maja Kocijancic (+32 2 298 65 70)

Eamonn Prendergast (+32 2 299 88 51)

Oliver Drewes (+32 2 299 24 21)

Lone Mikkelsen (+32 2 296 05 67)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website