Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

sporočilo za medije

Bruselj, 2. julija 2012

Brezposelnost mladih: vajeništva in pripravništva koristna, vendar jih je treba izboljšati

Izjemno visoke stopnje brezposelnosti mladih v Evropi zahtevajo takojšnje ukrepanje držav članic. Ena od prednostnih nalog je mladim zagotoviti nemoten prehod iz šolanja v zaposlitev. V skladu s priporočili dveh študij, opravljenih po naročilu Evropske komisije, o vajeništvih in pripravništvih v vseh državah članicah EU, bi se morale tovrstne sheme bolj odzivati na potrebe trga dela, biti bolje prilagojene potrebam podjetij in ponujati več jamstev glede kakovosti in možnosti za mlade.

Evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor je dejal: „Evropski svet je poudaril pomen vajeništev in pripravništev za mlade, zlasti v okviru jamstev za mlade in novih programov mobilnosti. Novi študiji omogočata boljše razumevanje teh shem in nam bosta v pomoč pri pripravi prihodnjih pobud za izboljšanje prehoda iz šolanja v zaposlitev. Vajeništva in pripravništva lahko kot mostovi mladim omogočijo vstop na trg dela in tako prispevajo k nižanju previsokih stopenj brezposelnosti mladih v Evropi. Vendar morajo taka vajeništva in pripravništva mladim zagotoviti čim boljše možnosti poznejše trajnostne zaposlitve. To bomo spodbujali tudi z bolj usmerjeno uporabo sredstev Evropskega socialnega sklada.“

Na podlagi rezultatov študij bosta do konca leta 2012 pripravljeni dve pobudi Komisije: osnutek priporočila Sveta o jamstvih za mlade, da se mladim v štirih mesecih po zaključku šolanja zagotovi zaposlitev, izobraževanje ali usposabljanje, ter opredelitev okvira za kakovost pripravništev.

V skladu s študijo o vajeništvih je treba zagotoviti:

  • enotne standarde kakovosti za vajeništva,

  • ravnovesje med posebnimi poklicnimi spretnostmi ter splošnimi spretnostmi in kompetencami,

  • vključenost socialnih partnerjev v zasnovo in organizacijo pripravništev, saj je to bistveni dejavnik njihove uspešnosti,

  • pobude v sodelovanju z dijaki za izboljšanje splošne podobe poklicnega izobraževanja.

Študija o pripravništvih pa navaja, da:

  • je treba na ravni EU jasno opredeliti pripravništva,

  • bi se morala pripravništva po možnosti izvajati kot del študijskega programa in ne po zaključenem študiju,

  • so potrebna usklajena prizadevanja na ravni EU in nacionalni ravni za povečanje števila pripravništev, zlasti v malih in srednjih podjetjih,

  • pripravniki potrebujejo finančno podporo, zlasti tisti iz socialno šibkejših okolij,

  • je treba spodbujati odprte in pregledne postopke zaposlovanja pripravnikov.

Študija o pripravništvih dopolnjuje javno posvetovanje o kakovosti pripravništev, ki ga je Komisija začela v okviru svežnja o zaposlovanju iz aprila 2012 (glej IP/12/380, MEMO/12/256 in MEMO/12/252).

Ozadje

Študiji predstavljata dejstva in podatke za vse države članice in vsebujeta poglobljene študije primerov za nekaj izbranih držav. Zaradi porasta brezposelnosti mladih ter znatnih neskladij med razpoložljivimi spretnostmi in potrebami trga dela države članice EU namenjajo več pozornosti shemam, ki bodo mladim olajšale prehod iz šolanja v zaposlitev, kot so vajeništva in pripravništva. Evropska podjetja trenutno zagotavljajo delovna mesta za usposabljanje za približno 9,4 milijona dijakov in študentov. Vajeništva opravlja približno 40,5 % vseh dijakov iz 27 držav članic.

Vajeništva so opredeljena kot „dvojno“ začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje (ZPIU), ki izmenično združuje usposabljanje v podjetju (pridobivanje praktičnih delovnih izkušenj na delovnem mestu) in šolsko izobraževanje (teoretično in praktično izobraževanje v šoli ali centru za usposabljanje). Za uspešno opravljeno vajeništvo dijak prejme nacionalno priznano spričevalo ZPIU. Med delodajalcem in vajencem je običajno pogodbeni odnos. Izkušnje kažejo, da imajo v državah s takimi shemami vajeništev mladi boljše možnosti za nemoten prehod iz šolanja v zaposlitev. Sistemi dvojnega izobraževanja obstajajo v številnih državah članicah EU (uveljavljeni so v Avstriji, Nemčiji in na Danskem, pa tudi na Nizozemskem, v Franciji in Sloveniji).

Pripravništva so opredeljena kot časovno omejena delovna izkušnja z izobraževalno komponento. Cilj pripravništev je podoben cilju vajeništev: olajšati prehod iz šolanja v zaposlitev z zagotavljanjem praktičnih izkušenj, znanj in spretnosti, ki dopolnjujejo teoretično izobraževanje. Pripravništvo se lahko opravi v okviru visokošolskega študijskega programa. Za nekatere poklice (npr. zdravnike, pravnike in učitelje) in v številnih drugih študijskih programih je pripravništvo oziroma praksa obvezen element študijskega programa. Vendar mladi čedalje pogosteje opravljajo pripravništva po zaključenem študiju; taka pripravništva vključujejo samo pripravnika in delodajalca in niso del učnega načrta ali študijskega programa.

Več informacij

Povzetek študije o vajeništvih:

http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=7818&langId=en

Povzetek študije o pripravništvih:

http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=7819&langId=en

Celotno poročilo o zagotavljanju vajeništev:

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=6633&visible=1

Celotno poročilo o pripravništvih:

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=6717&visible=1

Spletno mesto komisarja Lászla Andorja:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/andor/

László Andor na Twitterju:

http://twitter.com/#!/LaszloAndorEU

Naročite se na brezplačni elektronski bilten Evropske komisije o zaposlovanju, socialnih zadevah in vključenosti: http://ec.europa.eu/social/e-newsletter

Kontakti:

Jonathan Todd (+32 22994107)

Nadège Defrère (+32 22964544)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website