Navigation path

Left navigation

Additional tools

Digitalna agenda: letni pregled rezultatov razkriva potrebo po strukturnih gospodarskih reformah po vsej Evropi in presežek delovnih mest v sektorju IKT; opazni napredki v smeri mobilnih storitev in tehnologije

European Commission - IP/12/614   18/06/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

Sporočilo za javnost

V Bruslju, 18. junija 2012

Digitalna agenda: letni pregled rezultatov razkriva potrebo po strukturnih gospodarskih reformah po vsej Evropi in presežek delovnih mest v sektorju IKT; opazni napredki v smeri mobilnih storitev in tehnologije

Evropski državljani, podjetja in inovatorji ustvarjajo dovolj povpraševanja po digitalni tehnologiji, da bi Evropa lahko krenila na pot trajnostne gospodarske rasti, vendar ta potencial spodkopava preslaba ponudba dovolj hitrega interneta, spletnih vsebin, raziskovalnih dejavnosti in potrebnih znanj. Večja poraba podatkov in presedlanje na mobilne tehnologije (na primer pametne telefone) ter mobilne storitve (kot so npr. tretja generacija internetnih storitev, pretočni prenos glasbe oz. streaming in elektronska pošta) so najopaznejši trendi v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), ki trenutno predstavlja 8 milijonov delovnih mest in 6 % BDP Unije.

Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je dejala: „Evropejci si želijo digitalnih tehnologij, v njih pa več izbire, vendar vlade in industrija tem željam ne uspejo slediti. Na ta način ostajamo ukleščeni v miselnost in poslovne modele 20. stoletja, kar pa škodi evropskemu gospodarstvu. Kakšna škoda. S preskromnimi naložbami škodujemo sami sebi. Če ne bomo nič ukrenili, bo svetovna konkurenca Evropo dobesedno povozila.“

Ključne ugotovitve pregleda uspešnosti digitalne agende, ki ga je opravila Evropska komisija, so med drugim naslednje:

Doseženi napredki:

  • Širokopasovna povezava je zdaj prisotna že skoraj po vsej v Evropi. 95 % Evropejcev ima dostop do fiksne širokopasovne povezave.

  • Potrošniki in podjetja hitro presedlajo na mobilne povezave. Uporaba mobilnega interneta je narasla za 62 %, in sicer na 217 milijonov naročnin na mobilne širokopasovne povezave.

  • 15 milijonov novih uporabnikov spleta v Evropi leta 2011, kar pomeni, da zdaj 68 % Evropejcev redno uporablja internet, 170 milijonov pa jih ima svoj profil na družabnih omrežjih. Prvič lahko rečemo, da je večina socialno šibkih Evropejcev že uporabljala internet, kljub temu pa je Evropejcev, ki interneta še nikoli niso uporabili, še vedno za četrtino.

  • Grčija, Portugalska in Irska so uvedle eVlade, da bi tako lažje vzdrževale kakovostne javne storitve. Največji napredki na področju ponudbe in uporabe eVlade so bili poleg Češke opazni v državah s finančnimi težavami, kar kaže na pomembno vlogo eVlade pri uspešnih strukturnih reformah.

Zaskrbljujoča področja

Polovica evropske delovne sile nima dovolj znanja na področju IKT, da bi lahko zamenjala službo ali si poiskala novo. Medtem ko ima 43 % prebivalstva EU srednje dobro ali zelo dobro internetno znanje in lahko na primer uporabi internet za telefonske klice ali ustvari spletno stran, pa skoraj polovica delovne sile zase ne verjame, da ima dovolj računalniškega in internetnega znanja za uspešno kosanje na tem trgu dela. Skoraj 25 % nima nikakršnih znanj IKT. Zaradi teh težav bo zapolnitev delovnih mest na področju IKT, ki jih bo do leta 2015 kar 700 000, otežena.

Nakupovanje na spletu je še vedno omejeno na domačo državo. Medtem ko 58 % uporabnikov interneta v EU nakupuje na spletu, jih je samo 10 % takih, ki so že nakupovali prek spletne strani, ustvarjene v drugi državi članici EU. Največje težave so jezikovne prepreke in administracija (kot na primer nedostavljanje in zapleti okrog avtorskih pravic).

Uporaba e-trgovanja s strani malih in srednjih podjetij (MSP) se je upočasnila. Večina MSP ne nakupuje niti ne prodaja izdelkov prek spleta, s čimer pa omejuje svoj izvozni potencial in potencial za dobiček.

Naložbe v raziskovalne dejavnosti zaostajajo za našimi konkurenti. Javne raziskave so bile sicer imune na varčevalne ukrepe, vendar je potrošnja precej nižja od 6-odstotne letne rasti, ki jo potrebujemo za podvojitev javnih naložb do leta 2020. Naložbe v komercialne raziskave upadajo. Intenzivnost raziskav in razvoja v evropskem sektorju IKT je trenutno za več kot polovico manjša v primerjavi s sektorjem IKT v Združenih državah.

Telekomunikacijska podjetja potrošnikom še vedno zaračunavajo oderuške cene za mobilno gostovanje. V obdobju 2011–2012 je več podjetij prekinilo to oderuško prakso in potrošnikom ponudilo cene paketov ali tarife za gostovanje, ki ustrezajo cenam za storitve znotraj države. Kljub temu pa potrošniki še vedno plačujejo v povprečju 3,5-krat več za klice med gostovanjem kot za klice znotraj matične države.

Digitalna agenda predvideva 101 ukrep (IP/10/581, MEMO/10/199 in MEMO/10/200), od tega jih je 34 že izvedenih. 52 se jih trenutno izvaja, z izvedbo 15 pa se zamuja oziroma obstaja tveganje, da bo pri njih prišlo do zamude. Postopek pregleda rezultatov na področju digitalne tehnologije analizira tudi stanje na trgu telekomunikacijskih podjetij v EU in digitalno konkurenčnost Evrope (glej MEMO/12/446).

Ozadje

Evropska komisija je odgovorna za oblikovanje pravnega in poslovnega ozračja, ki bo spodbujalo konkurenco in naložbe na evropskih trgih digitalne tehnologije.

Pregled uspešnosti digitalne agende za leto 2012 ocenjuje napredke na ravni EU in nacionalni ravni pri doseganju takega ozračja, pri čemer se kot merilo upošteva 78 ukrepov digitalne agende za Komisijo in 23 ukrepov za države članice.

Za izpolnitev ciljev je bilo v obdobju 2011–2012 predloženih nekaj pomembnih pravnih predlogov, med drugim:

  • Nova uredba o gostovanju, ki uvaja cenovne zamejitve tudi za podatkovne prenose in omogoča dodatno konkurenco.

  • Ministri EU so dosegli predhodni sporazum (glej IP/12/583) o instrumentu za povezovanje Evrope, vključno s 7 milijardami evrov podpore EU za povečanje zasebnih naložb v širokopasovna omrežja naslednje generacije in za razvoj bistvenih spletnih storitev, kot so elektronska nabava, e-zdravje in oskrba, e-pravosodje in Europeana.

  • V okviru Obzorja 2020, naslednjega programa EU za financiranje raziskav in inovacij, Komisija predlaga naložbo v vrednosti 80 milijard evrov, od česar bo največji del namenjen sektorju IKT

  • Uredba za zagotovitev uskladitve e-podpisov in drugih storitev v zvezi z zaupnostjo, s pomočjo katerih bomo lahko veliko privarčevali na področju elektronske nabave, ter za medsebojno prepoznavanje elektronske identifikacije med državami članicami EU.

  • Akcijski načrt e-trgovanja, katerega namen je olajšati čezmejni dostop do spletnih proizvodov in vsebine ter končno rešiti težave s plačilom, dostavo in varstvom potrošnikov ter informacijami (glej IP/12/10).

Predsednik Barroso je države članice tudi pozval, naj imenujejo svojega „digitalnega zastopnika“, ki bo vezni člen in javni predstavnik za vrednost interneta, Neelie Kroes pa je pozvala industrijo, izobraževalni sektor in druge skupine, naj se združijo v veliko zavezništvo za delovna mesta na področju IKT, ki bo vključevalo tudi boljše priložnosti za usposabljanje na področju informacijske tehnologije (GOVOR/12/282).

Strategije EU za računalništvo v oblaku in internetno varnost bodo predstavljene leta 2012.

Več informacij

Pregled uspešnosti digitalne agende

Pregled po posameznih državah: pregled širokopasovnih povezav, uporabe interneta, e-Vlade ter regulativnih in raziskovalnih trendov za vsako državo EU

Spletna stran Digitalne agende

Spletna stran Neelie Kroes

Spremljajte Neelie Kroes na Twitterju

Kontakta :

Ryan Heath (+32 22961716), Twitter: @ECspokesRyan

Linda Cain (+32 22999019)

Priloga


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website